Od setve do žetve

Nizke nočne in jutranje temperature konec marca in v začetku aprila so znova povzročile veliko škode v primorskih sadovnjakih. Na izpostavljenih legah v Istri so prizadele koščičarje, večino nasadov kakija v Strunjanu, marelic pa letos tam sploh ne bo. Podobna slika je tudi na nasadih breskev, češenj, marelic in kakija v Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu. Primorci so posredni krivci za to, da v Prekmurju gojijo šparglje. Med vojnama, ko so bežali pred fašizmom, so tja prinesli tudi to cenjeno zelenjavo, ki ji že 10 let posvečajo tudi posebno prireditev. Na Srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni pa dijaki iz manj vrednega lesa, ki bi sicer kaj lahko končal zmlet v pelete, izdelujejo brunarico. V sklopu zanimivega projekta so izdelali tudi že druge izdelke.

V ospredju pozornosti je tokrat drugi vseslovenski protestni shod letos, s katerim je sindikat kmetov Slovenije s podporo preostalih nevladnih kmetijskih organizacij stopnjeval pritisk na vlado pri izpolnitvi zahtev, s katerimi želijo doseči enake pogoje za kmetovanje, kot jih imajo kmetje v drugih evropskih državah. Z na novo izvoljenim predsednikom Zveze turističnih kmetij Slovenije, Jožetom Sokličem, se pogovarjamo o razvoju turizma na kmetijah. Dr. Aleš Kolmanič s Kmetijskega inštituta Slovenije pa nam predstavlja koncept ogljičnega kmetovanja.

Za tokratno oddajo Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer je bil šesti slovenski vinogradniško-vinarski kongres. Potem ko smo zadnjih 20 let govorili o težavah zaradi zmanjševanja vinogradniških površin, o težavah pri prodaji vina tudi zaradi cenovne politike, stroka zdaj ocenjuje, da so pred vinogradništvom svetlejši časi. Udeležili smo se tudi predavanja in praktičnega prikaza za večjo varnost voznikov traktorjev v organizaciji Agencije za varnost prometa. Govorili pa smo še o apnenju kot enem najpomembnejših agrotehničnih ukrepov za izboljšanje rodovitnosti tal.

V oddaji Od setve do žetve izvemo, kje na Primorskem uspeva večji nasad leske, kako je uspela zasaditev največjega oljčnika v slovenski Istri in kako potekajo tehnični pregledi traktorjev na terenu.

Kaj trenutno najbolj tare kmete na Planinskem in kaj na Cerkniškem polju in kaj to pomeni za nadaljnje kmetovanje na območjih, kjer so že davno kmetovali tudi njihovi predniki? Se bodo morali zaradi varovanih območij Nature 2000 in ohranjanja določenih habitatov, dokončno poslovit od kmetovanja? Po sestanku s premierjem ter s kmetijsko ministrico in ministrom za naravne vire in prostor sicer ugotavljajo, da so nekoliko zbližali stališča. Če pa se zadeve ne v treh tednih ne bodo premaknile v pravo smer, bodo ponovno oživili proteste. V oddaji še o ideji, kako na kmetijska zemljišča postaviti sončne elektrarne, ne da bi pri tem ogrozili kmetijsko proizvodnjo in o simboliki jajc.

V oddaji izpostavljamo nekaj ključnih vsebinskih in informacijsko tehnoloških novosti letošnje subvencijske kampanje, ki se je začela 31. marca in bo trajala do 10. julija. Kmetje se bodo morda odločali za drugačne kombinacije subvencij na površino. Velika novost bo letos obvezno spremljanje kmetijskih površin preko satelitskih posnetkov, kar prinaša veliko natančnost podatkov.

Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine, nam odkriva pogled mladih na novo obdobje kmetijske politike.

Obiskali smo manjšo kmetijo Pr 'Bernadovc v občini Kamnik, katere glavna dejavnost je proizvodnja kokošjih jajc, ki pa ne zadošča za vzpostavitev enega delovnega mesta.

V oddaji, namenjeni kmetijskim temam, smo opozorili na enega največjih izzivov za javno službo kmetijskega svetovanja, za kmete, pa tudi za kmetijsko ministrstvo – na subvencijsko kampanjo, ki se začenja prihodnji petek s številnimi novostmi. Ob tem pa smo bili še na delavnici vlaganja sadja in zelenjave, ki jo je pripravil ptujski kmetijski zavod, obiskali pa smo tudi videmske kmečke ženske, ki bodo pred veliko nočjo pripravile tradicionalno razstavo kruha.

Zaradi številnih novosti se je kampanja za uveljavitev ukrepov kmetijske politike nekoliko zavlekla in se bo začela konec meseca. Med ukrepi so taki, ki so znani že od prej, medtem ko kmetijsko-podnebna-okoljska plačila ter tako imenovane SOPO-sheme za okolje in podnebje prinašajo kar nekaj sprememb in novosti, ugotavljajo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. V oddaji predstavljamo tudi nove obvezne omejitve kmetovanja na območjih Natura 2000 na območju Ljubljanskega barja in Planinskega polja, ki povzročajo ogorčenje med kmeti. V oddaji spoznamo še, kako se vse bolj širita knjižnična izposoja in vzgoja domačih semen.

Meteorološka pomlad je tu in čez nekaj dni ji bo sledila še koledarska. Narava se je že dodobra prebudila in marsikdo razmišlja tudi o tem, kaj bo prineslo poletje. V zadnjih letih so ta vroča, vrstijo se neurja s točo in požari, pridelke in gozdove pa ogroža tudi suša. In prav zaradi lanske izjemne suše obstaja velika nevarnost prenamnožitve podlubnikov v severnoprimorskih gozdovih. Zavod za gozdove lastnike opozarja, naj bodo pozorni. Tudi Pomurje je vse bolj ogroženo zaradi sušnih poletij. Škoda je ogromna, zato domačini pozivajo vlado, naj z zakonom podpre namakanje. Vode v Muri je dovolj. Kot rešitev v borbi proti požarom pa se – kot naravne pregrade proti njihovem širjenju - čedalje bolj izkazujejo oljčniki.

V oddaji govorimo o izzivih ekološkega kmetijstva. V Sloveniji je v ekološko pridelavo vključenih 11 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč, država si je do leta 2030 zadala vključitev 18 odstotkov. Da bi dosegli ta cilj, je treba izboljšati dostopnost in prenos znanja do kmetov, porabnike pa izobraziti, da bodo vedeli, zakaj je ekološka hrana boljša od konvencionalne. Kakšna bo podpora na tem področju v novi finančni perspektivi, v kateri sta ekološko kmetovanje in predelava ena izmed prioritet kmetijskega ministrstva?