Od setve do žetve

Sredi visoke turistične sezone smo vam približali nekaj uspešnih zgodb nastanitvenega, izletniškega turizma in osmice. Zadnjo obliko je uvedla že Marija Terezija. Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev imamo v SLO 1300 oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji. Zanimanje za to dejavnost narašča. A pogoji so zahtevni in v to vizijo morajo verjeti vsi družinski člani najmanj dveh generacij. Skupaj smo obiskali turistične kmetije v kraškem Tomaju, Šempasu in Kubedu v slovenski Istri, kamor nas je popeljalo Združenje turističnih kmetij Slovenije.

Površine sadnih nasadov v Vipavski dolini se zaradi vremenskih skrajnosti, škodljivcev, divjadi in velikih težav z obnovo sadovnjakov iz leta v leto krčijo. Še pred dvema desetletjema jih je bilo približno 800 hektarjev, zdaj se je ta številka prepolovila. Zato sadjarji in stroka iščejo načine za nov zagon in oživitev sadjarstva v Vipavski dolini. Ena izmed rešitev za večjo odpornost sadnih vrst je mogoče tudi genska banka starih sadnih sort, ki so se pokazale kot zelo trpežne in okusne, vzgajajo in ohranjajo pa jih v družinskem sadovnjaku Božičevih v Kojskem v Goriških brdih. V tokratni oddaji smo pospremili še letošnji jubilejni, 50. strokovni posvet Trte in vino.

Čedalje manj predvidljiva poletja pred žlahtnitelje sort in pred gojitelje rib prinašajo veliko izzivov

Podnebne spremembe z vročinskimi valovi, sušnimi obdobji, pa tudi neurji povzročajo ogromno škode na kmetijskih površinah. Žlahtnitelje sort pa postavljajo pred velike izzive, kako vzgojiti rastline, ki bodo čim bolj odporne na neprijazne razmere. Vse večji izziv pa kmetom prinaša tudi čedalje večja populacija zveri. Seveda iščejo rešitve za zaščito domačih pašnih živali pred napadi, pri tem pa so jim lahko v veliko pomoč električne ograje in pastirski psi. Pred vse večjimi izzivi zaradi podnebnih sprememb pa so se znašli tudi ribogojci, kajti sušna poletja s seboj prinašajo tudi večjo porabo elektrike in od njih pogosto terjajo tudi dodajanje kisika.

Osrednja tema oddaje je tokrat pogled na duševno zdravje oz. skrb za podporne službe za upravljanje pritiskov in notranjih stisk kmetov. Predstavljamo rezultate ankete o duševnih stiskah na slovenskem podeželju in o tem, kako je za psihosocialno ozaveščanje in podporo sistematično poskrbljeno v Ameriki. O tem bosta govorili Lucija Pinterič, ki deluje v okviru kmetijsko gozdarske zbornice in Brendi Janssen, direktorica Centra za varnost in zdravje v kmetijstvu univerze v Iowi. Predstavljamo tudi zgodbo povezovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave v okviru projekta Sveže in zdravo. Ob koncu pa nas 13. vinska kraljica Karolina Kobal in njena mama Damjana popeljeta po družinski turistični kmetiji Kobal iz Vrhpolja pri Vipavi.

V oddaji Od setve do žetve smo govorili o robotizaciji v kmetijstvu in digitalnem gozdnem pomočniku, orodju, uporabnem za napovedovanje razvoja gozdov in podporo pri odločanju glede načrtovanja ukrepov v njem. Ustavili smo se tudi na kmetiji Žitnik v Starošincah, v katerih živijo, kmetujejo in pridelujejo po zelenih načelih. Na koncu pa smo govorili še o samoraslih zdravilnih rastlinah.

Kmetje zahtevajo umik zaostritev pri Naturi 2000, ki jih uvaja predlog uredbe za obdobje od 2023 do 2028. Morebitna uveljavitev te uredbe bi uničila marsikatero kmetijo ali zelo otežila kmetovanje, opozarjajo predstavniki kmetov. Zato je Zadružna zveza Slovenije naročila pravno mnenje, ki ugotavlja neustavnost zakona o ohranjanju narave, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri tem pa ne opredeljuje vrste, obsega in pogojev za omejitev dejavnosti. Kmetje na Igu so napovedali nadaljnje korake, če vlada ne bo prisluhnila njihovim zahtevam. Govorimo tudi o težavah in razlogih za letošnji slab vznik buč v Prekmurju. V povezovanju in združevanju loške in domžalske zadruge pa spoznamo dobre prakse za prihodnost zadružništva.

Napadi zveri na drobnico in na druge pašne živali so vse pogostejši. Tudi v Beli krajini, kjer so volkovi v zadnjem času že večkrat poklali dobršen del črede Borisa Grabrijana, ki skrbi za ohranjanje avtohtone pasme belokranjska pramenka. Se je bati, da bo pasma zaradi stalnih napadov izumrla? Na mladih svet stoji, pravijo. In zato smo se odpravili na obisk k mladima kmetovalcema. Rok Lančič iz Žihlave, ki nadaljuje prakso svojega očeta in se ukvarja s prašičerejo, je te dni odprl vrata svojih najsodobnejših hlevov, pri Penkovih v Parjah pri Pivki pa te dni začenjajo obiranje jagod in napovedujejo nekaj novosti za letošnjo sezono. Med drugim tudi domač sladoled iz jagodičevja.

Zadnje intenzivno deževje je predvsem v Pomurju in Podravju v kmetijstvu pustilo katastrofalne posledice. V oddaji slišimo, kaj vse je prizadeto in kakšna so priporočila agrotehnične stroke za nadaljnjo pridelavo v letošnji sezone. Govorimo o razlogih za letošnje višje obremenitve iz kmetijstva in o spornim novih bonitetnih točkah točkami zemljišč. Ustavimo se tudi na obnovljeni Smrekarjevi domačiji v vasi Grobišče pri Postojni, kjer je tudi s pomočjo evropskih sredstev že pred leti zaživela uspešna dopolnilna dejavnost turizma na kmetiji.

V oddaji Od setve do žetve smo se osredotočili na 34. Festival dobrote slovenskih kmetij, ki je bil v Minoritskem samostanu na Ptuju. Festival pridobiva prepoznavnost, v ospredje pa postavlja najboljše izdelke našega podeželja, prav tako odpira aktualne teme o pomenu lokalno pridelane hrane, tokrat s poudarkom na zmanjševanju zavržkov hrane.

Z ukrepi in načrtnim spodbujanjem uporabe naravnih snovi in postopkov se kmetijska politika v Sloveniji vse resneje loteva obravnave ekološkega kmetovanja. Tako vsaj zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, na katerem so pred dnevi ustanovili svet za ekološko kmetovanje in trajnostno proizvodnjo hrane. Kakšno sporočilo prinaša celotni agroživilski verigi, pa izvemo v tokratni oddaji. Predstavili vam bomo tudi povezovanje ter izmenjavo izkušenj, ročnih spretnosti, znanja in ohranjanja tradicije rokodelk na Škofjeloškem in Solčavskem. Skupaj sta namreč stopila Rokodelski center DUO in društvo Bicka. Pred dnevom lipicanca smo pogledali v najstarejšo evropsko kobilarno z rejo te plemenite pasme konj. Tokratno praznovanje bo v Lipici še posebno slovesno, saj bo gostila osem evropskih državnih kobilarn z lipicanci.