Od setve do žetve

V oddaji, namenjeni podeželskim temam, smo se ustavili na prvih Tumpejevih dnevih, strokovnem posvetu s področja govedoreje; ta je bil na začetku meseca na Ptuju. Kmetje se sprašujejo, ali se politika sploh zaveda, da je govedoreja predvsem zaradi naravnih danosti Slovenije najpomembnejša panoga v kmetijstvu. Z mlado kmetovalko Anjo Pignar smo govorili o izzivih v kmetijstvu, predstavili pa smo tudi izsledke raziskave o enakosti spolov na podeželju. Ta je pokazala, da so posebej globoko zakoreninjeni spolni stereotipi, zaradi katerih imajo ženske bistveno več obveznosti kot moški.

V tokratni oddaji Od setve do žetve se bomo najprej seznanili z namenom in cilji štiriletnega evropskega projekta LIVESEEDING, ki se je začel oktobra lani in se ukvarja s težavami ekološke pridelave, predvsem zagotavljanja kakovostnih ekoloških semen. Njihova ponudba je v Sloveniji skromna, kakšnega načrtnega razvoja na tem področju do zdaj ni bilo. V projektu sodeluje 36 partnerjev, med njimi tudi Kmetijski inštitut Slovenije. Z žlahtnjenjem in raziskavami na področju ekološke pridelave pa se bodo poskušali približati konvencionalnemu kmetijstvu. V oddaji bomo tudi izvedeli, zakaj je v Posavju vse manj sadjarjenja in na kaj so še opozorili v Artičah ob letošnjih sadjarskih dnevih. Pozanimali smo se tudi, kako daleč so v zgornji Vipavski dolini z načrtovano postavitvijo namakalnega sistema.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o zadružništvu, katerega mejnik predstavlja prva Okrajna posojilnica, ki so jo pred stoletjem in pol ustanovili v Ljutomeru, danes pa je njena pravna naslednica Kmetijska zadruga Ljutomer-Križevci. Potem smo iz gnezd pobrali jajca ali bolje rečeno spoznali mladega prevzemnika Uroša Šraja, ki se na domači kmetiji ukvarja z vzrejo kokoši nesnic. Zimski čas, ko ni ravno veliko skrbi s kmečkimi opravili, pa smo si polepšali z dejavnostjo kmečkih žensk, ki v Društvu Toplica ohranjajo kulturno dediščino. Ta čas jih najbolj povezuje volnena preja.

V ospredje oddaje postavljamo nove izzive v poljedelstvu, sadjarstvu, zelenjadarstvu in vinogradništvu. Gre za vprašanja gnojenja, obdelave tal, sredstev za zaščito rastlin, novih tehnologij in semenskega materiala. O njih so se pogovarjali na nedavnem simpoziju Slovenskega agronomskega društva. Predstavljamo tudi predelavo hmeljevine v kompost, ki je ena od možnosti za vračanje dragocenih hranil v zemljo na hmeljarskih kmetijah. Na koncu pa se bomo pogovarjali z mlado prevzemnico mlečne kmetije na Gorenjskem Liso GORJANC.

Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.

Katastrofalne suše, visoki stroški energentov, gnojil in krme – to je le nekaj težav, ki v zadnjem času močno pestijo slovensko kmetijstvo. V kmetijski oddaji govorimo o stanju, prilagajanju in pomislekih kmetov. Izpostavljamo tudi ohranitveno kmetijstvo. To je v svetu vse bolj prisotno, pri nas še ne. Gre za trajnostno kmetovanje, ki ne izčrpava, ampak izboljšuje rodovitnost zemlje. Predstavljamo prednosti takšne obdelave tal in primere dobrih praks. Kot je znano, je takšen način v svetu vodilni in rastoči sistem kmetovanja, ki najbolj zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in na okolje.

V tokratni oddaji smo se med drugim odpravili v Krško, kjer so pred kratkim slovesno zaznamovali 20-letnico društva rejcev krškopoljskega prašiča. To, edino avtohtono slovensko pasmo prašičev, je stroka želela v drugi polovici 20. stoletja uničiti, toda rejci so ob pomoči naklonjenih jim strokovnjakov pujsu dali veljavo in poskrbeli za njegovo ohranitev. Danes njegovo meso razvaja apetite sladokuscev. Pot nas je zanesla tudi v turistično vas Narin na Pivškem, kjer smo obiskali kmetijo pri Andrejevih. Mlada prevzemnica Andreja predstavlja tretjo generacijo na kmetiji, ki jo je praktično iz nič ustvaril njen ded. Za konec pa smo se na kmetiji na Manžanu pri Kopru poučili o pridelavi kakovostnega kisa.

Visoke temperature pozimi iz panjev vabijo čebele, ki pa v naravi v tem času ne morejo najti hrane in tako samo porabljajo svojo energijo. Na Primorskem jih dodatno ogrožata še megla in vlaga, zato je topla zima za tamkajšnje čebelarje še večji izziv. Kako se z različnimi izzivi spopadajo mladi prevzemniki, nam pove v prirejo senenega mleka usmerjen kmetovalec iz občine Dobrna. Pozanimali pa smo se tudi o ponudbi drugega festivala Okusi Škofjeloškega, ki bo potekal še do konca tega meseca.

Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo, ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša Celostna podpora kmetom, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci. \n

Od začetka letošnjega leta velja drugačen sistem vračila trošarin za kmetijsko gorivo, ki je povzročil precejšnje razburjenje na terenu. Možnost zlorab novega sistema bo bistveno manjša. Marjan Dolenšek, iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije nam pojasni vse novosti na tem področju. V nadaljevanju se sprašujemo ali bo na Tolminskem čez nekaj let uspel nov nasad črnega tartufa. Izvemo tudi, kaj prinaša »Celostna podpora kmetom«, storitev, ki jo je Kmetijsko gozdarska zbornica uvedla pred nekaj meseci.