Od setve do žetve

V prvi oddaji Od setve do žetve v novem letu smo rdečo nit usmerili v prihodnost. Zadnjih nekaj let so izzivi v kmetijstvu povezani predvsem s podnebnimi spremembami in vremenskimi ekstremi; ti v zadnjih letih kmetovalcem povzročajo številne težave. Ker pa njihovih razsežnosti ni mogoče predvideti, se lahko kmetje samo prilagodijo. Začenja se tudi novo programsko obdobje skupne kmetijske politike; kaj prinaša in kako novosti ocenjujejo nekateri pridelovalci, ste slišali v oddaji, dodali smo ji še nekaj želja tistih, ki se trudijo, da na naše krožnike pride sveža in zdrava hrana.

Božično oddajo Od setve do žetve smo namenili vinski, mlečni in medeni kraljici ter hmeljarskemu starešini. Predstavili so svoje izkušnje in doživetja pri uresničevanju njihovega poslanstva na področju vinogradništva in vinarstva, mlečne proizvodnje, čebelarjenja in pridelave hmelja. Leto 2022 so vsi štirje v en glas ocenili kot zelo težko.

Podeželje ponuja veliko priložnosti tako za pridelavo hrane in vina, pa tudi domače volne in možnosti za družabne prireditve. Mladi so kljub obilici dela na kmetijah pripravljeni v različnih društvih in organizacijah sodelovati pri izvedbi zanimivih in inovativnih idej, starejši pa so jim vsekakor pripravljeni predajati svoja znanja in običaje. Tako mladi od Svetega Jurija ob Ščavnici skrbijo za širjenje kulture pitja vina kar s spletno degustacijo. Člani Društva rejcev drobnice na Idrijskem in Cerkljanskem pa so zaradi vse večjega povpraševanja po domači volni spet obudili rokodelsko sekcijo. Ker pa tudi Slovenci vedno rajši jemo sladki krompir, namenjamo nekaj pozornosti še predstavitvi te gomoljaste trajnice.

Na 7. srečanju mladih prevzemnic in prevzemnikov kmetij so mladi oblikovali predloge za izboljšanje ukrepov kmetijske politike, za lažje kmetovanje v novi kmetijski perspektivi. Treba pa bi bilo opredeliti kdo je aktivni kmet. Nova metodologija izračunavanja plačil OMD- za območja s težjimi pogoji bo kmetijam s hudimi nakloni in strminami pod 500 metrov nadmorske višine znižala višino subvencij v prihodnje. Haloški kmetje so ministrici Ireni Šinko na terenu v Halozah pokazali zakaj menijo, da je to nepravično in terja spremembo točkovanj. Po Sloveniji je veliko manjših kmetij, ki jih nosilci vzdržujejo tako, da obenem hodijo v službo. Obiskali smo kmetijo Pr Lukš v Ljubljani, tudi pri njih je tako. »Tla so osnova iz katerih zraste hrana«, je bil slogan letošnjega svetovnega dne tal. Pozornost jim posvečamo tudi v naši oddaji.

V oddaji Od setve do žetve smo med drugim predstavili novo metodologijo za izračun plačil OMD, torej za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje; ustavili se bomo pri kmetijskih zavarovanjih, njihov obseg je pri nas še vedno zelo majhen v primerjavi z Avstrijo, govorili pa smo tudi o tem, da je prav zdaj primeren čas za sajenje sadnega drevja, saj so tla še dovolj topla.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.

V oddaji Od setve do žetve govorimo o pomenu in zagotavljanju zdravih tal za kmetijsko pridelavo. Za dobro prehrano rastlin je namreč priporočljivo opraviti analizo tal na vsakih pet le. Jesenski in zimski čas pa je po oceni stroke pravšnji za to. V pogovoru z vršilcem dolžnosti direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Alešem Tolarjem, ki mu je vlada pred kratkim podaljšala mandat, izvemo med drugim za novost pri določanju zakupnega upravičenca na državnih zemljiščih. Izvemo tudi, kaj pomeni in prinaša pred kratkim uveljavljena evropska zaščita za meso istrskega goveda - boškarina. To je že tretji proizvod iz Istre, ki sta ga skupaj zaščitili Slovenija in Hrvaška.

Kmetovalce poleg vse bolj neugodnih vremenskih razmer skrbi tudi kmetovanje ob upoštevanju uredbe, ki zahteva polovično zmanjšanje rabe pesticidov v državah članicah Evropske unije do leta 2030. Pomurski kmetje pravijo, da bo to številne uničilo, spet drugi pa zagovarjajo ekološko oziroma trajnostno kmetovanje. Po treh letih pa se končuje projekt evropskega inovativnega partnerstva, v katerem smo preučevali novo sorto jabolk bonita. Kakšni so rezultati v sadovnjakih, smo povprašali tako v zadrugi Tibona kot na biotehniški fakulteti v Ljubljani.

V oddaji Od setve do žetve predstavljamo rezultate uporabe visokotehnološkega škropilnika, s katerim se bistveno zmanjša uporaba fitofarmacevtskih sredstev. Alternativno sodobno tehniko so preizkušali na treh kmetijskih gospodarstvih v okviru triletnega evropskega projekta uvedbe novih mehanskih in samostojnih avtomatiziranih tehnologij za trajno pridelavo v vinogradih. Seznanjamo se tudi s poskusnim projektom o možnostih za vzpostavitev dopolnilne dejavnosti, bivanja starejših na kmetijah, in se pogovarjamo o pridelavi slovenskega mladega ingverja.

Pred vrati je martinovo – najlepši praznik vinogradnikov in čas v letu, ko vinarji že lahko dajo prve ocene o tem, kakšno vino bodo ustvarili. V ospredju oddaje so bila modrovanja o novem vinskem letniku – v vseh treh vinorodnih deželah smo namreč preverili, kako je na pridelek vplivalo vreme, pa tudi, kako na vinogradništvo vpliva energetska draginja. Pogledali smo tudi v preteklost. Na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede so namreč raziskovali sorte vinske trte, gojene pred 200 leti.