Od setve do žetve

Spomladanska in poletna suša je letos povsod po državi krojila kmetijsko pridelavo. Nič drugače ni tudi v vinogradih na Primorskem, kjer se je dni in teden prej kot običajno začela redna trgatev v vseh vinorodnih okoliših. Po ocenah stroke je letos pridelek grozdja najmanj za tretjino manjši od običajnega, zato pa za zdaj, predvsem po zadnjem deževju, kaže v briških in vipavskih vinogradih na zelo dobro kakovost letnika. V briški in vipavski kleti obljubljajo vinograndikom višje odkupne cene. Če se je trta še znova izkazala za dokaj odporno, pa se bodo posledice letošnje suše zagotovo v izdatnejši meri pokazale na rodnosti sadnega drevja v prihodnjem letu. Zato je po priporočilu kmetijske svetovalne službe zdaj pravi čas za poletno rez sadnega drevja. V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo tudi nosilko naziva Mlada kmetico leta 2022.

Jubilejni, 60. Kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po pandemiji znova na široko odprl vrata in v tem tednu privabil množico obiskovalcev. Na sejmu smo spremljali okroglo mizo o prihodnosti slovenskih gozdov, obiskali tržnico mladih kmetov in preverili, kakšno škodo je povzročila suša na vinski trti. Ob koncu smo povabili še na tradicionalni lükarski praznik v Dornavo.

V tokratni oddaji Od setve do žetve smo pozornost namenili Kmetijsko-živilskemu sejmu Agra, ki je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni znova zaživel kot v predkoronskem obdobju. Predstavlja se 1750 razstavljavcev iz 31 držav, država partnerka je Japonska, ob 60-letnici, ki jo sejem zaznamuje letos, je na ogled tudi bogata zgodovina. V oddaji smo tudi slišali, da je sejem v tem času zaznamovalo več prelomnic, o aktualnih temah pa smo se pogovarjali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Oddajo je pripravila Nataša Kuhar.

Poleg požarov gozdove v poletni suši ogrožajo tudi podlubniki. V oddaji Od setve do žetve opozarjamo na nujnost opazovanja in takojšnjega ukrepanja v primeru, če lastniki gozdov opazijo lubadarja. Z agroekologinjo doktorico Ano Vovk iz mariborske filozofske fakultete, Brankom Majeričem, ki že vrsto let izvaja ohranitveno kmetovanje, in permakulturnim mladim kmetom Aljažem Planklom pa se pogovarjamo o naravnih metodah kmetovanja, ki predstavljajo možnost prehoda v trajnejši koncept kmetovanja.

Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.

V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.

Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.

V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov.