Od setve do žetve

V selekcijsko-trsničarskem središču Vrhpolje, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, se končujejo dolgoletni postopki klonske selekcije za vinsko trto

V tokratni, velikonočni, oddaji smo se najprej spopadli z zatiranjem plevelov, ki so ena večjih nadlog na njivah. Slovenija je namreč vključena v mednarodni raziskovalni projekt, v katerem sodeluje 8 držav in 37 različnih ustanov. Namen projekta, ki se končuje maja letos, je preizkušanje in izvajanje praktičnih rešitev integriranega varstva pred pleveli v različnih kulturah in na več različnih načinov. Zaključujejo se tudi dobro desetletje trajajoči postopki klonske selekcije, s katerimi bodo slovenskim trsničarjem in v nadaljevanju vinogradnikom kmalu na voljo novi slovenski kloni vinske trte pri sortah malvazija, kraljevina in modra frankinja. Oddajo  smo začinili  še s prispevkom za sladokusce. Poizvedeli smo namreč, kaj prinaša letošnji festival vina in čokolade v Podčetrtku.

Je zadržanje odstrela 222 medvedov res strel v koleno?

Medtem ko so nas polna usta samooskrbe in bojazni pred lakoto, je Upravno sodišče zaradi upravnega spora, ki ga je sprožila ena od okoljskih organizacij, začasno zadržalo dovoljenje okoljskega ministrstva za odstrel 222 medvedov. Na Kmetijsko gozdarski zbornici pravijo, da je to strel v koleno. Kmetom pa ne povzročajo težav samo zveri, temveč tudi divjad, ki ogroža njive in pašnike. Požar, ki je pred kratkim prizadel območje Potoške gore v preddvorski občini, je poškodoval tudi ogromno gozda. Lastniki in gozdarji so že sprejeli najbolj nujne ukrepe. Da bo letina boljša kot v minulih nekaj letih pa upajo oljkarji, ki so končno dočakali težko pričakovane padavine.

Pritisk sindikata kmetov Slovenije pospešil bilateralna pogajanja za nove odkupne cene mleka

Odkupna cena mleka se bo od začetka aprila do konca maja postopno dvignila za 5 centov na liter. Največji odkupovalec, Ljubljanske mlekarne, bodo ta mesec za surovo mleko plačale 2,5 centa za liter, dodatna 2,5 centa pa prihodnji mesec. Trendu povišanje odkupnih cen bodo sledile tudi druge mlekarne, saj ob naraščajočem povpraševanju po mleku v tujini, želijo obdržati količine slovenskega mleka. Pogovore vseh deležnikov v mlečni verigi, ki so se strinjali, da je potrebno zagotoviti vzdržno poslovanje  vseh členov v verigi,  je začel Sindikat kmetov Slovenije.  Problematika proizvodnje mleka je tudi osrednja tema tokratne oddaje. V njej govorimo tudi o krepitvi verige dobave lokalne hrane v javne zavode v občini Sevnica in pozivamo k oddaji zbirnih vlog, saj je odziv kmetov v prvem delu subvencijske kampanje relativno skromen.

Stroka priporoča nove pristope, ki bi prispevali k zmanjšanju posledic dolgotrajne suše

Osrednji del oddaje Od setve do žetve smo tokrat posvetili suši, ki kmetovalce vse bolj skrbi. V večjem delu Slovenije se namreč že kažejo njene posledice, najbolj na poljščinah, in tako priporoča stroka pri kmetovanju nove pristope. Govorili smo prav o teh, pa tudi o sestanku resornega ministra s kmeti v Ljutomeru o prehranski varnosti in samooskrbi v luči zaostrenih geopolitičnih razmer in o protipoplavnih kmetijskih ukrepih, kajti podravski kmetje so zaskrbljeni in ogorčeni, ker v državni Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027 pomembnejši ukrepi na reki Dravi niso vključeni, pa čeprav reka zadnja leta pogosto poplavlja.

Z akcijo »Dan sajenja medovitih rastlin« do več hrane za čebele in druge opraševalce, posledično pa tudi do večje prehranske varnosti za ljudi

Tokratno oddajo začenjamo z akcijo Čebelarske zveze Slovenije, v okviru katere bodo v soboto po Sloveniji posadili približno 50 tisoč medovitih rastlin. Namen akcije, ki ima do zdaj prek sto podpornikov iz 21-ih držav, je zagotoviti čebelam in drugim opraševalcem več hrane, kajti zaradi podnebnih sprememb in vplivov človeške dejavnosti so te vrste žuželk vse bolj ogrožene. Navsezadnje je 70 odstotkov pridelane hrane na svetu odvisne od opraševalcev. Poleg tega nam čebele s svojimi proizvodi pomagajo tudi pri preprečevanju bolezni, zdravljenju in okrevanju. Več bomo o tem slišali pred 17-im dnevom apiterapije v Mariboru. Za konec pa bomo predstavili še sodelovanje in skupne nastope vinogradnikov in vinarjev v obmejnem prostoru Goriških brd na slovenski in Collia na italijanski strani.

Če ne bo nafte za kmetijske stroje, v Sloveniji ne bomo pridelali hrane

Nadaljevanje vojne v Ukrajini bi lahko imelo dolgoročne posledice in pomanjkanje osnovnih dobrin tudi za Slovenijo. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da Evropa ne sme biti lačna in zahtevajo spremembo slovenske in evropske kmetijske politike in večjo podporo pridelavi hrane. Velenje, ki slovi po premogovništvu, pa mora po zaprtju premogovnika, poskrbeti za prestrukturiranje gospodarstva. V zadnjem času prihaja v ospredje predvsem samooskrba, zato razvoju kmetijstva – predvsem bi radi vzpodbudili manjše pridelovalce, namenjajo za 80.000 evrov vzpodbud. Kot kaže pa je prestrukturiranje zelo pomembno tudi za druga področja in območja. Na primer za vinogradništvo in v ta namen bo država, od 1. aprila naprej, poskrbela za določene podpore.

Obrezovanje sadnega drevja je glavno opravilo sadjarjev na začetku sezone

Marec tradicionalno zaznamujejo Sadjarski dnevi Posavja, z vsebino letošnjih vas seznanjamo v začetku oddaje. V tem času so se širom po Sloveniji začele delavnice o glavnem opravilu sadjarjev na začetku sezone - obrezovanju sadnega drevja. S strokovnimi nasveti Romana Mavca, vodje Poskusnega nasada Kmetijskega inštituta Slovenije, Brdo pri Lukovici, vam prihajamo naproti tudi mi. Spremljamo potek del na zadrževalniku vode Vogršček, na katerem naj bi do julija letos končali vsa dela. Napovedujemo pa tudi prihajajoči specializirani sejem Agritech na Celjskem sejmu, ki se mu zadnja dva dneva priključuje čebelarsko srečanje ApiSlovenija.

Vstopili smo v dvomesečno subvencijsko kampanjo 2022

V oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju smo se ustavili pri letošnji kmetijski kampanji izpolnjevanja zbirnih vlog za ukrepe kmetijske politike. Slišali ste tudi, da se je v vinorodnem Podravju, zlasti na Ormoškem, pojavila bolezen – tako imenovana zlata trsna rumenica. Vinogradniki bodo morali zato ponekod v celoti izsekati vinograde. Za pustno nedeljo smo na karnevalskem Ptuju preverili, kdo je pripravil naj pustni krof. Pred nekaj dnevi se je namreč  21 ponudnikov s tega območja pomerilo v pripravi naj pustnega krofa. Organizatorja, tamkajšnja Zavod za turizem in Kmetijsko-gozdarska zbornica, sta krofe ocenjevala v dveh kategorijah; najboljše sta pripravili Anica Bezjak iz Bukovcev in Marta Toplak iz Juršincev.

S knjižnicami semen za večjo domačo pridelavo zelenjave, drugih povrtnin, zelišč in tudi cvetja

Pred letošnjo subvencijsko kampanjo, ki se začenja 24. februarja se oziramo na že izplačana sredstva lanskih vlog in trende preteklih let.  Agencija za kmetijske trge je že lani decembra izplačala dobrih 42 milijonov evrov za območja z omejenimi dejavniki, letos januarja pa še 104 milijone evrov neposrednih plačil. Pozanimali smo se, za katere naložbe in ukrepe v kmetijstvu je denar zdaj na voljo. Za spodbujanje domače pridelave zelenjave in drugih povrtnin, zelišč in cvetja se na Goriškem ter tudi po ostalih krajih v Sloveniji širi mreža knjižnic semen, ki je priljubljena zlasti pri vrtičkarjih. Začeli so pred dvema letoma v Goriški knjižnici Franceta Bevka, lani se je izmenjavi semen pridružila novomeška knjižnica, ta teden začenja s tem projektom Lavričeva knjižnica v Ajdovščini. V oddaji izvemo tudi, kakšna so pričakovanja pridelovalcev v Vipavski dolini po končani obnovi vodnega zadrževalnika Vogršček.

Zaradi podražitev gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka

S podražitvami gnojil in krmil so se v posebej težkem položaju znašli kmetje, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Odkupne cene namreč trenda rastočih cen ne dohajajo več. Vse pa le ni tako zelo črno. Inovativni pristopi lahko situacijo precej zboljšajo. Slovenski gozdovi so, kot radi rečemo, slovenska zelena nafta. Če bi bil trg organiziran in na njem ne bi bilo prostora za lesne mešetarje n drugega organiziranega odtujevanja lesa, pa bi lahko iz njih iztržili bistveno več. V Goriških brdih pa sta se slovenski in italijanski kmetijski minister poklonila spominu na očeta rebule - Zvonimirja Simčiča – Medota in napovedala skorajšnji podpis memoranduma o skupnih promocijskih aktivnosti čezmejnega briškega področja za promocijo rebule.