Od setve do žetve

Ekološko kmetovanje vse bolj prisotno, a še daleč od strateškega cilja

Osrednja tema tokratne oddaje Od setve do žetve je ekološko kmetovanje. To je vse bolj prisotno tudi v Sloveniji, kjer je certificiranih že skoraj štiri tisoč kmetij, še mnogo več pa jih po tem principu tudi deluje. Predstavljamo vinogradniško vinarsko kmetijo Slavček iz Potoka pri Dornberku, ki ekološko kmetuje že dobrih 20 let in dosega izjemno dobre rezultate na domačem in tujih trgih. Obiskali smo tudi kmetijo Neva Preglja, ki se ukvarja s kozjerejo in sirarstvom in kljub številnim izzivom vztraja na poti ekološke pridelave od samega začetka. Bili pa smo tudi na gorski družinski kmetiji v vasici Idrsko pri Kobaridu.

Za višja neposredna plačila bodo kmetije morale izpolnjevati višje okolijske zahteve

Kmetijske zadruge so dobavitelji živil  tudi javnim zavodom, kot so vrtci in šole, ki si zaradi birokratskih ovir pogosto ne morejo privoščiti kakovostne hrane. V oddaji Od setve do žetve spoznavamo, kako si Kmetijska zadruga Sloga prizadeva z lokalno pridelano zelenjavo in sadjem priti v šolske kuhinje in izvemo, kako se prehranskim potrebam v domu starostnikov prilagajajo v Kmetijski zadrugi Rače.  Predstavljamo tudi novo različico Strateškega načrta skupne kmetijske politike, ki je v javni razpravi in slišimo zakaj so nad njim razočarani rejci drobnice.

Vinarji optimistični, letošnji vinski letnik bo kakovostno odličen, znova se odpirajo tudi tuji trgi

Po Martinovem, ki je praznik vinarjev, smo se skupaj z dopisniki  sprehodili po vseh treh vinorodnih deželah: Primorski, Podravski in Posavski. Po podatkih statističnega urada bo letos manj vina  kot lani, sorte za belo vino so letos obrodila za 16% manj, za rdeče vino pa za 22% manj. Kljub temu pa so vinogradniki in vinarji zadovoljni z letnikom, saj se obeta odlična, ponekod vrhunska kakovost vin. S trdim delom vinarjev se Slovenija prebija med vinogradniške destinacije. V Sloveniji  se z vinogradništvom ukvarja skoraj 28 tisoč 5000 pridelovalcev, vsi skupaj so obdelovali  približno 15 tisoč ha. Desetina večjih vinogradnikov skupaj obdeluje skoraj 70% vinogradov. Velika večina,  dobrih 90%, pa prideluje grozdje na manj kot enem hektaru.

Prizadevanja za namakanje njiv in sadovnjakov v Vanganelski dolini

Namakanje je ob zaostrenih klimatskih razmerah v kmetijstvu nepogrešljivo. V oddaji govorimo o težavah na koprskem, kjer postaja kmetovanje v Vanganelski dolini vedno večji izziv, saj brez vode ni več mogoče. Vanganelsko jezero je bilo med drugim mišljeno tudi za namakanje tamkajšnjih njiv  in sadovnjakov, je pa večinoma neizkoriščeno. Številne pobude, da bi se kaj spremenilo so ostale neuresničene, zdaj pa so prizadevanja za ureditev problematike ponovno oživela. Predstavljamo projekt, v katerem je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  namenilo 50 tisoč evrov za postavitev učnih čebelnjakov. Devet jih je lani že postavila Čebelarska zveza Slovenije in pomenijo pomemben doprinos k izobraževanju čebelarjev. Obiskali pa smo tudi živinorejsko kmetijo Štrancarjevih, ki domuje tako rekoč sredi mesta Ajdovščina.

Prireja ekološkega mleka v naši državi predstavlja le nekaj več kot odstotek celotne pridelave mleka

Del časa, odmerjenega kmetijskim vsebinam, smo namenili ekološki pridelavi mleka, ki pri nas predstavlja le dober odstotek celotne prireje mleka. Obiskali smo kmetijo Krevh v Miklavžu na Dravskem polju. Tam pridelujejo šampinjone in pozanimali smo se, kako zahtevna je njihova pridelava in zakaj jih je težko prodati. Nekaj pozornosti smo namenili še inovativnemu mlademu kmetu in se ob koncu oddaje ustavili pri natečaju z naslovom Brez krompirja ni kosila.

V Sloveniji gojimo kar 49 različnih sadnih vrst. Med jagodičevjem so pravi komercialni hit haskap jagode

Ste vedeli, da je bila letošnja bera hmelja - zaradi neugodnih vremenskih in ujm – podpovprečna? Nekaj več kot 120 hmeljarjev je na nekaj več kot 1.400 hektarjih površin pridelalo okrog 1.900 ton hmelja, kar je 600 ton manj kot prejšnja leta.Kmetijsko - živilski sektor pa je eden od trdnih stebrov slovenskega gospodarstva. Živilska podjetja s prodajo doma ustvarjajo več kot 2 milijardi evrov čistih prihodkov, s prodajo na tujih trgih pa skoraj 600 milijonov evrov. Največ hrane pridelajo v Pomurju, zato se se gre čuditi, da so se pred kratkim tam, na delovnem obisku, mudili tudi študenti Biotehniške fakultete iz Ljubljane. V oddaji tudi o čedalje bolj priljubljenih haskap jagodah – eni izmed 49. sadnih vrst, ki jih gojimo v Sloveniji.

Končni cilj koncepta Pametnih vasi je ustvariti boljše pogoje za delo in bivanje na podeželju

V tokratni oddaji Od setve do žetve predstavljamo koncept Pametne vasi. Ta temelji na vzpostavljenih širokopasovnih internetnih in tudi cestnih  povezavah na podeželju. Prinaša možnosti razvoja digitalne komunikacijske tehnologije za podporo kmetijstvu, zdravstvu, izobraževanju in drugih storitev za življenje in delo na podeželju. Ta koncept bodo s finančnimi viri podprla različna ministrstva. Med primeri dobrih praks predstavljamo projekt Pametna srebrna vas občine  Krško, E- oskrbo na domu, ki jo razvija Telekom, ter prvo energetsko tržnico – platformo Sun Contract.

Oddaja je  pripravljena s finančno podporo Evropske Unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.

Za naziv Inovativni mladi kmet se z najrazličnejšimi svežimi idejami poteguje 11 kandidatov

Mladi kmetje so prihodnost slovenskega podeželja, pomembno sooblikujejo okolje, prispevajo k prehranski oskrbi, ohranjajo krajino in skrbijo za razvoj podeželja tudi z inovativnimi idejami. Slednje spodbujata tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine, ki sta letos že 13-ič pripravili akcijo izbiranja inovativnega mladega kmeta oz. kmetice. V oddaji smo predstavili 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis. Pogoj za sodelovanje je, da živijo in delajo na kmetiji, da še niso dopolnili 40 let in da so z inovativno idejo pomembno pripomogli k ohranjanju in razvoju kmetijstva, gozdarstva ali ribištva. Zanje lahko glasujete na spletni strani Zveze slovenske podeželske mladine, podelitev pa bo v petek, 22. oktobra, v Ljubljani.

Krepimo zavedanje javnosti  o vrednosti hrane in pomenu sonaravne živinoreje za okolje 

Zaključil se je dveletni projekt Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju. Financiral ga je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Njegov namen je bil povečati kompetence in znanja na kmetijah in okrepiti zavedanje javnosti o vrednosti hrane in pomenu takšnega kmetovanja za ohranjanje okolja. Pred nedavnim so predstavili njegove izsledke. Od živinoreje pa k pridelavi mikro zelenjave, ki ponuja vrnitev k polnim okusom v čase, ko so uživali zelenjavo brez pesticidov in gnojil. S tako pridelavo se ukvarja Blaž jelen iz vasi Dobrše pri Žalcu. Zdaj pa je tudi čas, ko pripravljamo ozimnico. Majhen a pomemben delček je lahko tudi sušeno sadje. Kako ga sušiti, da bo kar najbolj kakovostno se pogovarjamo s specialistko s tega področja.

Po Sloveniji v zadnjem času čedalje več ponudbe in trgovinic z lokalno pridelano hrano

Ste vedeli, da je Slovenija edina država na svetu, kjer se v hmeljarstvu ne uporablja več herbicidov? Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v sodelovanju s hmeljarji pilotni aplikativni projekt z naslovom Alternativne možnosti varstva hmelja, ki je namenjen prenosu novih znanj v prakso. Širom po državi pa v prakso prenašamo tudi spoštovanje do dediščine in lokalno pridelane hrane. V Podsredi so uredili središče za obiskovalce Kozjanskega parka, delovati je začel informacijski center, v katerem so med drugim uredili tudi trgovinico z lokalnimi proizvodi. Lokalne pridelke in ostale domače dobrote pa lahko po novem, na Zelenem krasu in še v dveh drugih krajih kupite tudi v lični potujoči trgovini.