Od setve do žetve

Na pohodu so nove sorte poljščin, ki so odporne na sušo, ki potrebujejo manj gnojil in dajejo visoke pridelke

V ospredju oddaje Od setve do žetve je selekcija in žlahtnjenje semen. Razvoj novih sort v poljedelstvu je v času podnebnih sprememb in na poti zelene transformacije k zniževanju obremenjevanja okolja izjemnega pomena. Predstavljamo novo sorto ajde Hajdoše. Razvil jo je Ivan Brodnjak, kmetijski svetovalec iz ptujskega kmetijskega zavoda. V primerjavi z običajnimi sortami, nova sorta izkazuje podvojene pridelke. Primož Titan iz pomurskega podjetja RGA pa nam predstavlja inovativno sorto pšenice, ki bo s pomočjo bakterij črpala dušik iz zraka. Občudujemo goriški radič, ki ga cenijo gostinci in s tem ohranjajo pridelavo te posebne vrtnine. Za večjo stabilnost in  odpornost rastlinske pridelave država v sodelovanju z občinami gradi namakalne sisteme. V oddaji smo tokrat približali načrte namakanja za  200 ha zemljišč na Krškem polju.

Z akcijo znižanja cen najbolj kakovostnih živil potrošniki dobili napačen signal, da je hrana poceni 

V kmetijski oddaji smo v ospredje postavili akcijo dveh slovenskih trgovcev, ki sta goveje meso z oznako 'Izbrana kakovost' ponujala po izredno nizki ceni. Kmetje so zato ogorčeni, potrošniki pa so dobili napačno sporočilo. Govorili smo tudi o tem, da je treba zaradi vpliva podnebnih sprememb na pridelavo poljščin in vrtnin povečevati namakalne površine -- svetla izjema pri tem je  podravska občina Gorišnica. Ustavili smo se pri težavah slovenskih hmeljarjev in pri škodi, ki jo na kmetijskih površinah povzroča prevelika populacija divjih prašičev.

Po zgledu iz podjetništva želijo v Dornberku na Goriškem poiskati inovativne pristope v kmetijski pridelavi – tudi prek zagonskih podjetij

V tokratni oddaji se najprej lotevamo problematike fitofarmacevtskih sredstev oziroma pomanjkanja le-teh. Kajti zaradi usmeritev Evropske unije, ki načrtuje v prihodnjih desetih letih zmanjšati uporabo kemičnih pripravkov za varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci za polovico, imajo naši pridelovalci že zdaj za skoraj tretjino manjši nabor teh sredstev pa tudi vse dražja so. Konzorcij vinarjev Vipavske doline načrtuje ustanovitev in postavitev kmetijsko-tehnološkega parka, prvega te vrste v Sloveniji. Prostore naj bi dobil v nekdanji telovadnici v Dornberku na Goriškem, s tem inovativnim pristopom v kmetijski pridelavi pa bodo vinarji in sadjarji deležni strokovne, tehnološke in razvojne podpore. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, vam predstavimo še projekt pridelave različnih sort fižola skozi drugi krog poskusa ljubiteljske znanosti.

V Sloveniji med martinovim in pustom tradicionalno pripravljamo hrano iz doma rejenega prašiča

Več kot petsto vlog v skoraj trikratni vrednosti razpisa za naložbe gorskih in ekoloških kmetij je prispelo na naslov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kot kaže, bo posledično veliko kmetov ostalo praznih rok. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pa so s tem v zvezi zaznali tudi poskuse zlorab, zato menijo, da bi moralo ministrstvo razpisa razveljaviti.

Čas med martinovim in pustom je pri nas čas kolin. Tradicija se je v Sloveniji ohranila do današnjih dni. Tudi v Prlekiji in nekaterih obmejnih krajih s Hrvaško, kjer še vedno pripravljajo kašnate klobase - čurke.

V oddaji, ki jo povezuje Sabrina Mulec, pa še o pomembnih jubilejih Centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta, kjer so pred kratkim opravili tudi prvo zimsko trgatev.

Tehnološki razvoj z digitalizacijo in robotizacijo je nezadržen tudi v slovenskem kmetijstvu 

V oddaji osrednjo pozornost namenjamo robotiki in digitalnim tehnologijam, ki nezadržno vstopajo v kmetijstvo. O tem z dr. Blažem Germškom iz Kmetijskega inštituta Slovenije in mladim prevzemnikom Simonom Čretnikom iz Žalca, ki je zgradil najsodobnejši hlev v Sloveniji. V Sloveniji je 75 odstotkov gozdov v zasebni lasti. Večina malih lastnikov ne zna dejavno upravljati gozdne posesti. Ta problem naslavlja projekt  Razvoj novih praks za upravljanje gozdnih posesti in krepitev vseh  njegovih funkcij. Iz doline Soče pa predstavljamo zgodbo, kako je s prodajo skupnega vaškega hleva v Volarjah nastal sodoben hlev, tesno povezan z lokalno najpomembnejšo mlekarno Planika.

Kmetje, mlajši od 40 let, vodijo zgolj 11 odstotkov vseh kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji

Prvo oddajo, namenjeno kmetijstvu in podeželju, v novem letu smo v celoti namenili prihodnosti kmetijstva s stališča mladih kmetov, ki živijo s to panogo in so povezani v Zvezi slovenske podeželske mladine. Tako Evropska unija kot Slovenija si glede na starajoče se kmečko prebivalstvo zelo prizadevata, da bi za kmetovanje navdušili mlajše generacije. Mladi, ki se odločijo za opravljanje dejavnosti, so deležni pomoči v obliki različnih nepovratnih sredstev, kljub temu pa odhajajo s podeželja; o nekaterih razlogih smo govorili v tokratni oddaji.

Brez kmetijstva ni življenja, brez namakanja ni želenih pridelkov

V zadnji letošnji oddajo Od setve do žetve predstavljamo  projekt namakanja v zgornje Vipavski dolini. Do leta 2028 naj bi končno uresničili dolgoletne želje vipavskih kmetov, ki brez namakanja ne morejo več dosegati željene pridelave. Zaključujejo se razpisi za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev trajnih nasadov. Vse, ki se bodo odločili za oljčne nasade seznanjamo,  kaj vse je potrebno storiti pred zasaditvijo oljk. Oddajo pa zaključujemo z razmišljanji o tem, kako zelo nas kmetijstvo povezuje na vseh ravneh. Gre za panogo, brez katere življenja pač ni.

Zavod za gozdove tudi letos razglasil 14 najbolj skrbnih lastnikov gozodov

Vas zanima, kdo so najbolj skrbni lastniki gozdov za leto 2021 in s čim so si prislužili priznanje Zavoda za gozdove? Kje najraje rastejo tartufi in ali jih lahko tudi gojimo? Kakšna je vloga mejic in kaj mejice sploh so? Katere drevesne vrste in grmovnice sodi vanje? V oddaji Od setve do žetve ta teden tudi o novi tehnologiji za proizvodnjo penin brez žvepla, ki jo je izpopolnil starosta slovenskih penin mag. Janez Istenič. Če vas teme zanimajo, oddaje nikakor ne gre preslišati.

Znanje in uporabni rezultati projektov EIP, ki so plod sodelovanja kmetov, svetovalcev in raziskovalcev so na voljo vsem

Tokrat predstavljamo nekaj prvih triletnih projektov evropskega inovativnega partnerstva, tako imenovanih EIP projektov,  ki se  končujejo z letošnjim letom.  Evropska komisija jih je zasnovala tako, da je za pridobitev sredstev s katerimi so bili projekti financirani,  postavila pogoj , da v njem sodeluje več partnerjev,  obvezno pa raziskovalci, svetovalci in kmetje. S tem je načrtno spodbujala sodelovanje,  ki je prineslo izjemno učinkovite rešitve pri reševanju konkretnih problemov  v kmetijstvu. Tako se med drugim sadjarjem bogato obrestuje postavitev  gnezdilnic za divje opraševalce. Kmetje pa lahko koruzne oklaske uporabijo  kot obnovljivi vir energije in tako bolje izkoristijo surovine in povečajo ekonomsko učinkovitost pridelave koruze. Predstavljamo tudi nadgradnjo namakanja za bolj učinkovito in trajnostno rabe vode v kmetijski pridelavi, s pomočjo sistema  za odločanje o namakanju. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Porazdelitev bremen zaradi cenovnih odstopanj na trgu surovin ni razporejena pravično, pravijo kmetje

V oddaji, namenjeni kmetijskim vsebinam, smo govorili o podražitvah hrane in se vprašali, kako je mogoče, da imajo trgovci in predelovalna industrija vse večje dobičke, kmetijski sektor pa postaja vse bolj siromašen. Slišali smo še, zakaj je dobro uživati domačo, lokalno pridelano hrano, spremljali pa smo tudi tradicionalne Lombergarjeve dneve, strokovno srečanje mariborskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda, namenjeno vinogradnikom, sadjarjem in poljedelcem.