Od setve do žetve

Kmetijske zadruge so imele v zadnjih stoletjih ključno vlogo pri razvoju in krepitvi kmetijskega sektorja in prehranskih verig v Evropi

Letos je 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od ponovne ustanovitve  Zadružne zveze Slovenije. Slednja združuje 60 zadrug in pokrivajo čez 13 tisoč družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze;  Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.

Vodenje kmetijskega ministrstva prevzema Irena Šinko, njen najpomembnejši cilj je povečanje nacionalne prehranske samooskrbe

Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano  je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na ekonomski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi  prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.

Po podatkih Zavoda za gozdove je v zasebnih gozdovih izvedena samo polovica načrtovanih ukrepov nege

V oddaji Od setve do žetve ob izteku slovenskega tedna gozdov izpostavljamo pomen nege gozdov, s katero usmerjamo razvoj prihodnjih gozdov in postavljamo temelje stabilnega in trajnostnega gozda. Stroka  priporoča, da mora sodobna nega gozdov upoštevati izzive izrazitih podnebnih sprememb in  se prilagajati večjim pričakovanjem družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah gozdov. Zato poudarja princip raznovrstnosti. V oddaji napovedujemo težko pričakovani,  jubilejni ,  50. kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo letos v Suhi krajini. Letos se bodo ekipe pomerile v znanju o semenarstvu, krškopoljskem prašiču, kmetijstvu na območju Nature 2000 in o evropskih ciljih mladih. Govorimo pa tudi o reji drobnice v Beli krajini. Čeprav število rejcev upada, se s polno paro pripravljajo na tradicionalno razstavo ovc in koz ter pastirskih psov in med drugim predstavitev kulinaričnih dobrot iz mesa drobnice.

Pri nas ne pridelamo dovolj jagodičevja, da bi zadostili potrebam domačega trga

V kmetijski oddaji  smo se najprej ustavili na Primorskem, natančneje v Vipavski dolini – obeti pred začetkom namakalne sezone tam niso spodbudni. Dobra pa je letošnja sezona jagod; kljub temu pa tega in drugega jagodičevja pri nas še vedno ne pridelamo dovolj. Ob koncu smo vas povabili še na Ptuj, na 33. festival Dobrote slovenskih kmetij. Organizatorji so z odzivom pridelovalcev zadovoljni in so poudarili, da število sodelujočih in priznanj potrjuje kakovost slovenskih izdelkov s kmetij.

Pridelovalci zelenjave vse težje prenašajo podivjana cenovna nesorazmerja, stroški enormno naraščajo

V tokratni oddaji se najprej lotevamo vse slabšega položaja kmetijstva zaradi podivjanih nesorazmerij med vhodnimi stroški pridelave, odkupnimi in maloprodajnimi cenami. Kmete predvsem zelo skrbi dogajanje na trgu naftnih derivatov in ostalih energentov, zato tudi od nove vlade pričakujejo ustrezno ukrepanje in oprostitev plačila trošarin za energente, ki jih uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo. Med drugim je še posebej na udaru pridelava zelenjave, opozarjajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel smo se odpravili na Biotehniško šolo Maribor, kjer so pripravili 43. državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. V krovni čebelarski zvezi so veseli, da se za čebelarjenje zanima veliko mladih. Za konec pa vam postrežemo še s strokovnim nasvetom za zatiranje plevela na posevkih koruze.

Tudi kmetijci se zavedajo pomena ohranjanja biotske pestrosti

V Sloveniji smo se končno začeli zavedati, kakšen biser, ki nam ga zavidajo po vsem svetu, je naša neokrnjena narava. Da bi ohranili biotsko pestrost, na katero smo resnično lahko zelo ponosni, si vse bolj prizadevajo tudi kmetje. Nekateri se vračajo k trajnostnemu in sonaravnemu kmetovanju, h kateremu jih vzpodbujajo krajinski parki, spet drugi si v borbi proti zaraščanju pomagajo tudi z domačimi živalmi. Predstavljamo tri zanimive projekte, v sklopu katerih naši kmetovalci kmetujejo drugače, kot smo vajeni …

Manjši lokalni projekti CLLD pomagajo povezovati in ustvarjati nova delovna mesta na podeželju

V oddaji Od setve do žetve se seznanjamo s projekti CLLD, ki jih za razvoj podeželja vodijo Lokalne akcijske skupine. Kakšno sled so v iztekajočem se programskem obdobju pustili na lokalnem območju? Kritike, da gre večina evropskih sredstev za razvoj nekmetijskih dejavnosti, so delno upravičene. Področji, na katerih pa so se kmetije uspešno vključevale, sta razvoj in prodaja lokalne ponudbe jedi in izdelkov. Svoje pridobitve in načrte dela predstavljajo LAS dolina Soče, LAS Ovtar iz Slovenskih goric ter LAS Dolenjske in Bele krajine. V programskem obdobju, ki se končuje, je bilo za celoten program CLLD namenjenih približno 110 milijonov evrov. Obe pristojni ministrstvi , ministrstvo za kmetijstvo in ministrstvo za gospodarski razvoj, pozivata Lokalne akcijske skupine k pripravi novih strategij. Javni poziv za oddajo strategij za novo programsko obdobje bo predvidoma letos jeseni.

Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.

Prireja jajc na kmetijskem gospodarstvu ni tako zelo preprosta

V oddaji Od setve do žetve smo se odpravili v okolico Maribora, na Meranovo, kjer domuje Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo. Zanj je zaslužen nadvojvoda Janez, ki je tam pred 200 leti kupil posestvo in zasadil vinograd s sortami, ki so aktualne še danes. Govorili smo tudi o pridelavi jajc in o tem, kaj morajo rejci vedeti, preden se odločijo za kokoši. Če se kmetovalec odloči, da bo jajca prodajal v javnih zavodih, gostilnah ali v jajcematu, potrebuje poleg registra za vpis živali tudi pakirni center, kjer jajca sortirajo, nujen pa je tudi stalni nadzor nad salmonelo. Ob koncu smo se ustavili še na živinorejski ekološki kmetiji ob vznožju Slavnika, kjer imajo tudi alpake.