Od setve do žetve

V oddaji Od setve do žetve smo najprej preverili, kako posluje ptujska Mlekarska zadruga; ta se je na slovenskem trgu dobro uveljavila, opažajo pa, da število živinorejskih kmetij upada. Obiskali smo tudi turistične kmetije – te so ta teden na široko odprle vrata – in se pozanimali, kako zahtevni so obiskovalci. Bili smo še na Festivalu zelišč, tokrat v Novem mestu; želja organizatorjev je odgovorno in ozaveščeno nabiralništvo.

V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o letošnji kampanji vnosa zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike. Za namakanje Vanganelske doline v Slovenski Istri je dovolj vode in zanimanja, zatika pa se pri pripravi projektne dokumentacije. Bili smo tudi v domu upokojencev v Postojni. V okviru projekta Kmetija kot terapevtski prostor so stanovalce prijetno presenetili z obiskom koz in kokoši. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.

Kmetijski ministri so pred kratkim potrdili ukrepe Evropske komisije za čim hitrejšo razbremenitev kmetov, kar so ti v različnih evropskih državah zahtevali tudi s protesti. Da bodo politiki morali bolj ceniti in upoštevati pridelovalce hrane, pa so na nedavnem pogovoru na Tišini poudarili tudi predstavniki pomurskega kmetijstva. Občina Brežice je obnovila enega najstarejših namakalnih sistemov v Posavju - v Arnovem selu. Nov, tehnološko posodobljen sistem bo zdaj tudi daljinsko voden, pridelovalcem pa bodo na voljo boljši pogoji stabilnejšo pridelavo sadja in zelenjave. Kmetije pa lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v ponudbi za osebe s posebnimi potrebami in za starejše.

Oddajo Od setve do žetve na praznik velike noči začenjamo s predstavitvijo sodelovanja Aktiva žensk Loka pri Zidanem mostu s tamkajšnjo župnijo. Že pred današnjim praznikom so skupaj pripravili razstavo pirhov. Za ohranjanje tradicije na podeželju so pretežno zaslužne kmečke ženske, seznanijo nas s posebnostmi velikonočne pojedine na njihovem območju. Na obisku kmetije pri Kozini spoznamo inovativnega mladega kmeta Domna Benčino. Domislil se je svojevrstnega koncepta financiranja proizvodnje, in sicer Birtovi kmečki skladi. Model je prenosljiv tudi na druge kmetije. Predstavniki kmetijskih gospodarstev pa predstavljajo izkušnje z ohranitvenim kmetijstvom, z izrazitim poudarkom na ohranjanju tal. Gonilna sila širjenja tega načina kmetovanja je Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo.

V oddaji Od setve do žetve smo preverili, zakaj so se kmetijske organizacije odločile odpovedati torkov protest; kot je znano, nove zahteve, omejitve in obremenitve stiskajo slovenske kmete tako zelo, da dejavnost opuščajo. Potem smo govorili o prednostih in slabostih pridelave mesa iz izvornih celic, pogledali pa smo tudi v domače semenske knjižnice. Da bi ohranili vsaj del semen, so se pri nas v zadnjih letih oblikovale iniciative izmenjave, eno takih so pripravili v Spuhlji pri Ptuju.

Med 26-imi kmetijskimi pridelki in živili, ki so zaščiteni pri Evropski komisiji, je tudi kraški med. Podobno kot na primer nanoški sir ali piranska sol ima zaščiteno označbo izvora, območje pridobivanja pa je 750 kvadratnih kilometrov Krasa med Obrovom, Senožečami in Brestovico. Pred kratkim so se v javnosti pojavili namigi, da kraški čebelarji z blagovno znamko kraški med tržijo tudi druge vrste medu. Preverili smo, ali te navedbe držijo. Navsezadnje znamko kraški med toči 15 čebelarjev, ki so registrirani pri kmetijskem ministrstvu. Ukvarjamo se tudi z izzivi in vizijo vinogradništva in vinarstva, ki bi čim najbolje vključevala potrebe, želje in pričakovanja kmetov. Je pa ta panoga, podobno kot kmetijstvo na splošno, pod vse hujšim udarom podnebnih sprememb. Kako naj se vinogradniki in vinarji odzovejo nanje, smo se pozanimali v tokratni oddaji.

Predstavljamo dva pomembna razpisa za spodbudo prenosa kmetij na mlajše generacije. V javnem razpisu za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov je temu namenjenih krepkih 16 mio evrov. Več kot 3 mio evrov nepovratnih sredstev pa je razpisanih za medgeneracijski prenos znanja.Na mlade kmete stavijo tudi nekatere občine, med njimi je občina Brežice, kjer so na kmetijskem forumu posebno pozornost namenili izzivom in priložnostim mladih na podeželju.

Osvetljujemo tudi rezultate projekta TERA, ki se je med drugim ukvarjal z iskanjem ravnovesja med delom, prostim časom in počitkom na podeželju. Projektni partnerji so naredili premik v razumevanju enakosti spolov in pridobili nove kompetence na tem področju.

Slovenski regionalno razvojni sklad je letos prvič objavil težko pričakovani razpis imenovan AGRO FINANČNI INSTRUMENTI MLADI. Gre za izredno ugodna posojila izključno za mlade kmete, ki investirajo v razvoj kmetije. Vlogo za pridobitev povratnih sredstev v višini do enega milijona evrov je mogoče oddati do 17.maja.

Tri leta po združitvi uspešne trebanjske in zadolžene novomeške kmetijske zadruge se je poteza izkazala za pametno, saj združeni poslujejo dobro. Tujerodna invazivna vrsta - marmorirana smrdljivka povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Napadeni plod je tržno neustrezen, moteča je v urbanih okoljih, prezimuje pa kar v hišah. Od prvega pojava pred sedmimi leti v Šempetru pri Novi Gorici se je ta škodljivec razširil po vsej državi.

V oddaji Od setve do žetve smo se najprej ustavili pri dveh zanimivih projektih, ki ju kot vodilni partner koordinira Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor – prvi je slovenska ekološka kurkuma, drugi pa mikrozelenjava. Ob vse večjem poudarjanju lokalne pridelave in naraščajočem povpraševanju po kurkumi in mikrozelenjavi s projektom v okviru razvoja podeželja spodbujajo njuno pridelavo. Spomnili pa smo še na pridelavo slovenskega ingverja in se pogovarjali s predsednico Društva kmečkih žena Turnišče Marijo Ščap.

Vinogradniki, ki so morali izkrčiti svoje vinograde zaradi zlate trsne rumenice, lahko oddajo vlogo in izjavo ter tudi opravijo prestrukturiranje do 15. junija letos. Preostali pa morajo po oddani vlogi začeti prestrukturiranje v novem vinskem letu po 1. avgustu. Za vinogradnike je ta ukrep zelo dobrodošel. V oddaji tudi o letošnjih sadjarskih dnevih v Posavju in kako se s pašno rejo upreti zaraščanju kraške krajine.