Od setve do žetve

V oddaji Od setve do žetve smo se posvetili namakanju, ki je eno osrednih razvojnih vprašanj v kmetijstvu pri nas. Z dvema odstotkoma namakalnih kmetijskih površin smo na repu držav Evropske unije. Kmetijsko ministrstvo pa ima dovolj denarja za sofinanciranje namakalnih sistemov do konca leta 2027.

Pogovarjali smo se tudi z Marjanom Roblekom in Ivanom Lenartom, ki sta med letošnjimi prejemniki priznanja Zadružne zveze Slovenije za trajen prispevek k razvoju zadružništva.

Čez približno mesec dni bodo volitve v organe Kmetijsko gozdarske zbornice, v zvezi s tem smo izpostavili nekaj pomembnih datumov.

Letos se je vsaj dva tedna prej kot običajno začela trgatev v slovenski Istri, Vipavski dolini, Brdih in tudi na Krasu. Tako po oceni svetovalne službe kot samih vinogradnikov se obeta kakovostno dober letnik, količinsko pa vsaj za četrtino ali tretjino manjši pridelek od večletnega povprečja. Stroka pa opozarja na precejšnje krčenje in preskromno obnovo vinogradov v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših. Namesto potrebnih 470 hektarjev na leto je obnova površin z vinsko trto nekje na polovici. V oddajo se seznanimo s posledicami suše na Primorskem in izvemo kako namakalni sistem Vogršček po več letih težav končno in na veliko zadovoljstvo kmetov deluje nemoteno. Pozanimali smo se tudi, kako je s sanacijo pogorelih gozdnih površin na Krasu.

Oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili dogajanju na 62. sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zadnji teden avgusta se že tradicionalno v tem mestu ob Muri srečajo vsi, ki so kakor koli povezani s kmetijstvom in živilsko industrijo, prireditev pa je zrcalo slovenskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Letos so v ospredju sejma prehranska varnost, vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo, mladi in inovacije ter digitalizacija in umetna inteligenca v kmetijstvu; predvsem slednji smo pozornost namenili v tokratni oddaji.

V soboto se v Gornji Radgoni znova odpira sejem Agra, največji kmetijsko-živilski sejem v regiji. V oddaji predstavljamo novosti letošnjega leta. Poudarjamo tudi problematiko zavarovanj v kmetijstvu, kjer celo zavarovalničarji opozarjajo na potrebo po reformiranju zavarovalnega sistema. Na obisku Šenkove domačije, turistične ekološke kmetije iz Zgornjega Jezerskega, se pogovarjamo s Polono Virnik Karničar, ki je vključena v raziskavo Fliara. V njej se sprašujejo, kaj motivira in kaj ovira inovativnost žensk v kmetijstvu.

V Sloveniji se vsako leto zgodi okrog 200 nesreč s traktorjem in vsaka nesreča lahko močno spremeni usodo kmetije. Na ta problem z ozaveščevalnimi akcijami opozarjajo tudi pri Zvezi podeželske mladine Slovenije. Interregov čezmejni projekt Slovenija Italija - Agrotour plus, v katerega je vključenih 6 partnerjev s slovenske in italijanske strani meje in katerega glavni namen je ohranjanje kraške dediščine, se preveša v drugo polovico. Delavnice, ki jih pripravljajo za vinogradnike, so dobro obiskane. Simpatičen in podjeten mladenič Jakob Slavec iz Trnja pa se je že v otroštvu odločil, da bo kmet in je ustvaril kmetijo praktično iz nič.

Kmetijski inštitut Slovenije skupaj s petimi partnerji iz Slovenije in Italije izvaja različne stopnje namakanja in hlajenja grozdja v treh poskusnih vinogradih v Vipavski dolini in Goriških brdih. Cilj dveletnega evropskega projekta je ugotoviti, koliko sušnega stresa lahko prenesejo trte, za čim boljši pridelek tako grozdja kot vina.

Hidroponsko gojenje zelenjave se v svetu vse bolj uveljavlja. Za kakšne gojitvene sisteme gre in kaj to pomeni za pridelavo zelenjave, ki je vse bolj omejena zaradi posledic podnebnih sprememb? Predstavljamo tudi primera dobrih praks – odpravili smo se v Slovensko Bistrico in si na vrtu zasebne hiše ogledali, kako uspeva akvaponska greda; bili pa smo tudi v Banuti pri Lendavi, kjer se ponašajo s prvim akvaponskim rastlinjakom pri nas.

Na vsaki kmetiji lahko slišimo ostre besede ali celo spor. V oddaji tudi o tem, kako jih reševati. Ključ, pravi strokovnjakinja, je pozorno poslušanje in spoštljiva komunikacija. V Žitkovcih v občini Dobrovnik bodo postavili največje rastlinjake v Sloveniji in tudi tako pripomogli k boljši oskrbi z zelenjavo in večji samooskrbi. Na Krasu je v tem letnem času marsikatero polje obarvano vijoličasto, okolica pa diši po sivki. Tako je tudi pri Renčljevih v Povirju pri Sežani, v katerem so v 13 letih ustvarili zavdanja vredno zgodbo. Mlada gospodarja sta našla priložnost v eteričnih oljih in hidrolatih, ki so dišeča in zdrava osnova za izdelavo kozmetike.

Ohranjanje biotske pestrosti je za večino kmetov v konvencionalnem intenzivnem kmetovanju slišati kot nekaj zelo omejujočega. Toda koncept permakulturnega upravljanja in trajnostnih zasaditev mešanih vrst rastlin temelji prav na biotski pestrosti. Sožitje z naravo in koriščenje njenih ekosistemskih storitev je možno le, če razumemo, kako narava deluje. Podrobneje o tem, kako zasaditi užiten ekosistem, pa v reportaži iz permakulturne ekološke kmetije v nastajanju v občini Šentilj.

V oddaji spremljamo spodbudne rezultate krmljenja čebel z beljakovinsko energetskimi pogačami, ki so se pokazali že na polovici projekta Evropsko inovativnega partnerstva, ki ga vodi Emona razvojni center za prehrano s partnerji.

Trije slovenski in trije italijanski partnerji iščejo načine, kako preprečiti odnašanje ali spiranje površinskih slojev zemlje, prsti in humusa. Zaradi podnebnih sprememb z močnimi nalivi namreč postaja erozija vse bolj pereč problem. V okviru dvoletnega projekta bosta v središču preučevanja Vipavska dolina ter Beneška laguna in območje občine Devin-Nabrežina na italijanski strani. V oddaji pretresamo tudi razmere na področju agrarnih skupnosti. Po treh desetletjih od sprejetja zakona njihovo premoženje še vedno ni v celoti vrnjeno. Obiskali smo tudi prvi nacionalni nasad domačih sort oljk na območju Babičev v slovenski Istri.