pastir.si

Petindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 21. 9. 2025

Ne morete služiti Bogu in mamonu. Današnja nedelja nagovarja vsakega od nas, saj smo tudi mi svetniški kandidati. Človek, ki je ujet pri prevari spremeni strategijo. Bogastvo, ki ga je prej zapravljal spremeni v orodje prijateljstva. Daje kruh in olje, torej življenje. Gospodar ga pohvali, ker je začel preudarno razmišljati kot Bog. Ljudje so pomembnejši od denarja. Pravo nasprotje tega je mamon, ki je bogastvo, ki hoče, da mu služimo. Jezus je jasen: “Ne morete služiti Bogu in mamonu”.

Bogastvo hitro postane malik, ki požre srce, daje iluzijo varnosti. To kar šteje niso polne shrambe, ampak srca. Tudi mi smo nezvesti skrbniki, ki smo zapravili svoje talente, a pot je začrtana. Če si vzel, začni dajati. Zlo se razoroži z dobrim, ljubezen prekrije obilico grehov. Ob koncu te bodo sprejeli tvoji prijatelji, ki si jim pomagal živeti malo bolje, jim odpisal dolg,... odprli ti bodo vrata nebeškega doma.

Bogu je sreča njegovih otrok pomembnejša od popolne zvestobe. Zato nas danes vabi, da izberemo prijateljstvo, ne bogastvo.

Štiriindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 14. 9. 2025

Praznik povišanja svetega križa nas spominja, da je križ v središču naše vere in našega vsakdana. V Stari zavezi je Bog ljudstvu v puščavi podaril zdravilo z bronasto kačo, a ne kot predmet čudežev, temveč kot znamenje vere. Podobno je križ znamenje Božje ljubezni in rešitve – ne kazni, ampak odrešenja. Današnji človek pogosto izgublja pogled na Boga, izriva križ iz domov in življenja, a prav v križu je moč in smisel. To potrjuje tudi pričevanje športnika Tima Tebowa, ki je na obraz zapisal svetopisemski citat Jn 3,16; ob tem je več milijonov ljudi poiskalo pomen tega odlomka in slišalo sporočilo o Božji ljubezni.

Začetek novega katehetskega leta nas vabi, da križ sprejmemo kot živo znamenje Božje ljubezni, ne kot okras, ampak kot način življenja. Jezus se je ponižal in bil pokoren do smrti na križu – to je pot vsakega kristjana. Otroci, mladi in odrasli smo poklicani, da v križu najdemo moč za služenje, vztrajanje, delitev in ljubezen. Križ naj bo naše prvo znamenje dneva in zadnje zvečer – stalni spomin, da nas Bog ljubi do konca in da v njem najdemo večno življenje.

Triindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 7. 9. 2025

Kdo se je odločil biti učenec Jezusa Kristusa? Človek sam od sebe ne more spoznati Božje volje. Sveti Duh nas vodi na pot, ki jo hoče Gospod. Prva značilnost učenca je, da dopusti, da ga vodi Duh. 

V evangeliju nas Jezus opomni: Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. Odpoved ni izguba, ampak prostor svobode. Učenec je tisti, ki vstopi v Jezusovo življenje - križ in vstajenje. Kristjani smo misijonarski učenci, smo poslani. Si dovolimo biti poslani, sredi svoje krhkosti, s križem na ramenih?

Molimo, da nas bo Gospod napolnil s svojo modrostjo in Svetim Duhom, da bomo znali razločevati in hoditi za Kristusom kot pravi učenci; svobodni, med seboj sestre in bratje, poslani v svet kot pričevalci njegove ljubezni.

Dvaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 31. 8. 2025

Kdor se povišuje bo ponižan. Še malo, pa bomo vstopili v šolske in veroučnih klopi. Božja beseda danes govori o ponižnosti, ki je mnogokrat narobe razumljena. Ponižnost ni samoprezir, ampak je prostor, kjer Bog lahko pride blizu. Ponižnost je tam kjer ni napuha, ni lastne veličine, ki bi zasedala mesto Bogu.

Ko je človek prepričan, da je sam sebi dovolj, da je boljši od drugih in ne potrebuje bratov in sester, na koncu ne potrebuje niti Boga. Dostojanstvo se ne meri po položaju, ampak po srcu, ki zna pustiti prostor drugim. Ponižnost ne išče priznanja, ker je v očeh Boga že priznana. V nebeškem občestvu nimajo prostora tisti, ki so si ga priborili, ampak tisti, ki so ga prejeli in sedijo na zadnjih mestih, ne da bi se jezili na prve.

Enaindvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 24. 8. 2025

Vprašanje, ki ga nekdo zastavi Jezusu, je tudi naše: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo zveličali?« Jezus ne odgovori z da ali ne, ampak povabi: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata.«

Ne računaj na tradicijo, poznanstva ali zunanja dejanja, ne čakaj do zadnjega trenutka.Evangelij se ne vrača nazaj v »zlate čase«, ampak se oznanja naprej. Krščanska kultura brez vere in ljubezni se spremeni v folkloro, a Božje kraljestvo ni klub izbranih – je gostija za vse narode. Vrata pa so ozka, ker vodijo skozi križ. Če je vera vedno udobna in brez napora, morda sploh ne hodimo skozi ozka vrata. Tisti, ki vanje vstopijo, se ne hvalijo s svojo svetostjo, ampak živijo iz Kristusa, ki je sam vrata. Danes je čas, da vero vzamemo zares, stopimo skozi ozka vrata in oznanjamo naprej, da je Bog resničen.

Dvajseta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 17. 8. 2025

Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo. Jezus v današnji Božji besedi govori o ognju, o razdeljenosti, ki jo Božja resnica povzroča. To se dogaja, ker svet ne prenese resnice. Prerok Jeremija je bil, ko je oznanjal Besedo, obtožen, da širi malodušje. Vržen je bil v kapnico, kjer ni vode, samo blato, pogrezanje, mračno dno. In ravno tam, v nemoči, se zgodi rešitev. Nekdo se je zavzel zanj. Jeremija so dvignili iz blata.

Tudi mi smo včasih v kapnici, zaradi vere, zaradi resnice. Jezus želi, da se razplamti ogenj in to ne ogenj uničenja, ampak ogenj ljubezni, gorečnosti, poguma, resnice. Ta ogenj očiščuje, razločuje, preizkuša. Ko pride razdeljenost, ne gre za sovraštvo, ampak za izbrati, odločiti se, ločiti se od nečesa ali nekoga.

Ločiti se moramo od tega, kar nas dela prestrašene, žalostne, sebične, maloverne. Zvestoba resnici nam podarja mir, ki ga svet ne more dati. Tisti, ki gredo za njim, so kot Jeremija, včasih nerazumljeni in osamljeni, a dvignjeni iz blata. Njihovo srce je v Bogu. Prosi Boga in moli, da bi se lahko ločil in osvobodil tega, kar te dela neživega in nevernega.

Devetnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 10. 8. 2025

Ne boj se mala čreda. Tvoje delo ni, da bi razumel vse poti, ampak, da bi zaupal, da Gospodar prihaja. To so zahtevne besede, Bog se veseli in nam da vero kot dar. Vera je temelj tistega kar upamo. Je hoja, tudi če ne vidiš poti. Verovati pomeni, da upaš, da bo Gospodar res prišel, čeprav se ti zdi, da zamuja.

Abraham je šel za Gospodom, Sara je verovala kljub pomislekom. Božje kraljestvo se ne rodi iz naših preračunov, amak iz zaupanja. Jezus govori o čuječnosti, ne o tesnobnem pričakovanju. Govori o srcu, ki se ne navadi spati, ki pričakuje in se ne zakoplje v svoje premoženje, navade,...Takšno srce ne reče: “ Gospod zamuja, saj imam še čas”.

Bo ob prihodu Gospod našel čuječe služabnike, ki delijo kruh ob pravem času, ali ljudi, ki so pozabili na zaupano odgovornost? Nebeško kraljestvo je dar, ki je bil dan, da postanemo kruh in luč za drugega.

Osemnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 3. 8. 2025

Evangelij današnje nedelje govori o bogatem človeku, ki zna načrtovati in ustvarjati, a Jezus ga kljub temu imenuje neumnež. Ne zato, ker bi bil nesposoben, temveč ker ne razume temeljne resnice: življenje ni nekaj, kar si sami prigaramo, ampak dar. Človek kopiči, gradi, načrtuje, a ob tem pozabi, da ničesar ne bo mogel odnesti s seboj. V svojih "kaščah" ima vse – razen Boga. Pridigar opozarja, da je vse nečimrnost, če v tem ni Boga. Nič, kar je zgolj zemeljsko, ne more napolniti človekovega srca – le to, kar prihaja iz večnosti, kar prihaja od zgoraj. Zato apostol Pavel spodbuja: Iščite to, kar je zgoraj, kjer je Kristus.

Kristjan naj ne beži iz sveta, ampak naj v njem živi s pogledom, usmerjenim v večnost. Ne gre za kopičenje stvari, ampak za notranjo preobrazbo – da slečemo starega človeka in se oblečemo v Kristusa. Vse naše delo, trud in dnevi imajo smisel, če je v središču Kristus. Le tako postanejo blagoslov in dar.

Sedemnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 27. 7. 2025

Prosite in vam bo dano. Iščite in boste našli. Trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak kdor prosi, prejme; kdor išče, najde; kdor trka, se mu bo odprlo.

Abraham stoji pred Bogom, kot posrednik. Prosi, da bi Bog mestu prizanesel. Verjame, da je Bog usmiljen in pravičen. Jezus nas uči, da v prošnji in molitvi preprosto rečemo Oče. To pomeni, da veš komu pripadaš, da veruješ, da si ljubljen, da si slišan. Molitev je zvestoba, bližina, odnos. Vzkliknimo Abba, Oče; z zaupanjem, z ljubeznijo, z vero.

Povabljen si, da obstaneš pred njim, kot Abraham in rečeš: Gospod, tukaj sem, prosim, iščem, trkam, verujem. In vrata srca, ki tako moli, se bodo odprla, ker On ni oddaljen Bog. Je Oče. In kdor v Očeta zaupa, ne ostane brez odgovora.

Šestnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 20. 7. 2025

Abraham, Marta in Marija nas danes učijo isto. Bog prihaja v naša življenja in nas sprašuje: “Me boš povabil? Me boš poslušal? Me boš prepoznal?” Lahko se zgodi, da Boga ne prepoznamo.

Mojzes pravi, da božja zapoved ni daleč, ampak je v tvojih ustih in v tvojem srcu. Ni vprašanje ali veliko delaš za Boga, ampak ali sediš z njim in ga poslušaš. Ali dovoliš, da on vstopi v tvojo hišo, tvoje skrbi in tvojo utrujenost. Morda je danes čas, da sedeš in te Beseda znova naredi živega. Kristus je podoba nevidnega Boga in v tej podobi danes sedi pri tvoji mizi.