pastir.si

Petnajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 13. 7. 2025

Vprašanje, kaj storiti za večno življenje, izvira iz nemira srca. Jezus ne odgovori s tezo, ampak s pripovedjo o človeku, ki je padel, o tistih, ki so šli mimo, in o enem, ki se je ustavil. Vera ni nekaj oddaljenega, ampak blizu – v naših besedah, srcu in dejanjih. Pogosto smo mi tisti, ki hodimo mimo, ker nimamo časa ali ne želimo tvegati. Raje preračunavamo, namesto da bi zaupali, da z usmiljenjem nikoli ne izgubimo. Vera se ne meri po razpravah, ampak po ljubezni. Bog, ki je ustvaril vse, pride kot usmiljeni Samarijan, ki se skloni k ranam človeka. Ne sprašujmo, kdo je naš bližnji, ampak komu smo mi bližnji. Mladi influencer, ki je sprva brezdomki dal le bankovec, je po Božjem klicu naredil vedno več, a zato izgubil sledilce in ugled. Vseeno je spoznal, da je prej živel dvolično in da je šele v ljubezni našel pravo življenje. Torej ne hodimo mimo, ampak postanimo bližnji.

Štirinajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 6. 7. 2025

Mir tej hiši. Kristus svojega učenca ne pošilja z načrti in ne z orožjem in ne z varnostjo, ampak z mirom. Z besedo, ki ima moč, da prebudi srce, da potolaži ranjenega.

Izaija nas vabi v naročje Boga, ki je kot mati. Kot mati tolaži svojega otroka, nas tolaži On. Ne govori o oddaljenem Bogu, ampak o Bogu, ki se skloni, ki nežno stisne k sebi. Ta Bog govori s tihim dotikom, s toplo besedo miru. Pavel pa pravi, da se ne hvali, razen s križem. Križ je blagoslov, je njegova bližina, je začetek in ne konec.

Kristjan nosi sled miru, ki ni iz njega. Evangelij nas opomni, da se Božje kraljestvo približuje. Božje kraljestvo ne pride z vladanjem, ampak s služenjem, ne z močjo, ampak z mirom. Najgloblje veselje je to, da je tvoje ime zapisano v nebesih. Kako dragoceno je imeti prijatelje v Kristusu, kako dragoceno je biti Kristusov.

Nedelja svetega Petra in Pavla - Duhovnik Simon Potnik, 29. 6. 2025

Peter je zaprt, zvezan v verige in na tleh. Nemočen pred človeško sodbo, vendar Bog pošlje angela, ki pravi: ”Vstani hitro”. Boga ne ustavi nobena ključavnica, nobena prepreka, niti smrt ne. Njegov glas prodre skozi vse. Petrova zgodba je zgodba človeka, ki ve kaj pomeni zatajiti, omahovati, plavati po vodi vere in toniti v morju lastnega strahu. Pa prav njemu Jezus reče, da je Peter skala. To je njegova poklicanost. Na svoji šibkosti gradi prostor za druge.

Pavel pa je drugačen, bil je prepričan, goreč, silovit, pa tudi slep. Dokler ga ni zaslepila Luč. Šele, ko mu Jezus odvzame vid začne zares videti. Njegov boj je dolga tekma, da na koncu reče: ”Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil”. Ne govori o uspehu, ampak o zvestobi Bogu.

Peter in Pavel sta zelo različna, a združena v istem  pričevanju. Oba sta izročila življenje Njemu, ki ju je poklical po imenu. Nikjer ni take teme, da Jezus ne bi mogel posvetiti skoznjo s svojo lučjo. Za njima je ostala cerkev, pričevanje, križ in predvsem upanje. Tudi danes nas Jezus sprašuje: ”Kaj pa vi pravite, kdo sem?” Tudi danes nas vabi naj vstanemo in gremo za njim, s postom, molitvijo in živo vero. Molimo za duhovnike in vse, ki si za to prizadevajo.

Dvanajsta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 22. 6. 2025

Po prazniku Binkošti in ob vstopanju v skrivnost Svete Trojice nas današnja Božja beseda vabi k pogledu na križ. Jezus nas kliče: "Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi, vzame vsak dan svoj križ in hodi za menoj." Križ ni simbol udobja, ampak kraj resnice, rane, bližine in milosti. Ko iskreno pogledamo Križanega, ne moremo ostati enaki.

Ob prazniku Rešnjega telesa in krvi se postavlja vprašanje: Kaj pomeni evharistija zame? Ne gre le za obred, temveč za srečanje z Živim Bogom. In če bi Bog odgovarjal, kdo smo mi, slovenski kristjani, bi morda rekel: "Niso popolni, a so moji." Kljub naši mlačnosti nas ne zavrže, ampak nam odpira studenec milosti – iz svoje prebodene rane. Peter izpove: »Ti si Božji Maziljenec,« a ne ve, da bo ta razodet prav na križu. Jezusov klic k nošenju križa ni k trpljenju zaradi trpljenja, ampak k svobodi in resničnemu življenju. Evangelij nas ne meri po moči, temveč po pripadnosti: komu pripadamo, komu verjamemo.

V svetu delitev prihaja Kristus, ki vse to preseže – na križu smo postali eno. V Njem ni več delitev, le edinost. Zato križ ni konec, ampak začetek novega življenja – življenja tistih, ki ljubijo, se ne bojijo jokati, vsak dan znova vstanejo in rečejo: "Mojo dušo žeja po tebi, moj Bog." To ni vera perfekcionistov, temveč tistih, ki vedo, da jih Bog gleda s križa – in jih ne zapusti. Imaš svoj križ? Dobrodošel med Božje ljubljence.

Sveta trojica - Duhovnik Simon Potnik, 15. 6. 2025

En Bog, tri božje osebe; Oče, ki daje, Sin, ki prejema in vrača, Duh, ki je občestvo in vez. Skrivnost svete Trojice je povabilo v odnos.

Vsi nosimo ta pečat Trojice. Že s prvim križem na čelu in svetim krstom, nas Bog povabi v Življenje. Razodeva se Bog, ki ni oddaljen, ampak Bog, ki vstopa v odnose. V evangeliju Jezus pravi, da nas Duh vodi v Resnico. Resnica je oseba. Ima ime in to je Jezus Kristus. Ima dih, to je Sveti Duh. Ima srce, to je Oče. Cerkev je občestvo, družina, ki v vsakem odnosu zrcali Trojico. Povabljeni smo hoditi za Resnico in z njo: v ljubezni, ki se daruje; v skupnosti, ki zna poslušati; v življenju, ki postane pričevanje. Naj vedno slavimo Trojico.

Binkošti - Duhovnik Simon Potnik, 8. 6. 2025

Komaj so se apostoli vsaj malo navadili na Vstalega, spet morajo verjeti, upati, vztrajati. Z neba pride močan šum, kot bi se bližal silovit vihar. To je rojstvo cerkve. Sveti duh je ustvarjalen, je alfa in omega tudi cerkve. Svetega duha ne vidimo, pa vendar je oseba. Je veter, ogenj, dih. Sveti duh je Bog na svobodi, ki ga ne moremo zapreti. Vedno znova preseneča, pomaga nam ljubiti Boga in vse kar je njegovo. Tudi križ.

Vsa zemlja je polna gospodovega duha. Duh govori materni jezik vsakega človeka. To je jezik ljubezni. Njegova misija je: ostati, učiti, spominjati. Sveti duh je goreči izliv življenja ljubezni. Naj to življenje zažari v nas. Kličimo ga: “Pridi Sveti Duh”, v osebni molitvi, v zakramentih, v svojih osebnih odločitvah. Ne bodimo prezasedeni in  ne begajmo, saj je  Bog  tu in dela vse novo. Aleluja.

Sedma velikonočna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 1. 6. 2025

Ni naključje, da se med vnebohodom in binkoštmi srečamo z mučencem Štefanom. On z odprtimi očmi, sredi nasilja vidi slavo. Nebesa živi in se po Jezusovem zgledu sredi stiske obrača na Očeta: “Sprejmi mojo dušo, ne prištevaj jim tega greha”.

Ali tudi jaz v stiskah in ob doživljanju krivic zmorem kaj takega? Se zmoremo takrat obračati na Boga in klicati njegov blagoslov? Evangelij nas danes vabi, da bi bili eno. Da bi bili tisti, ki odpustijo, zaupajo, da brez njega ni poti. Ne sodimo ampak zdravimo in povežimo.

Šesta velikonočna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 25. 5. 2025

Sem vernik ali sem Jezusov učenec? Sem Jezusov sledilec ali njegov posnemovalec? Ali me vera spreminja? V čem posnemam Jezusa, v čem sem njegov učenec? Jezus pravi v evangeliju: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem«. Jezus nas vabi v zavezništvo.

Ljubezen je prostor božje navzočnosti, je kraj srečanja. Če ljubiš, bo Bog prebival v tebi. Bog pride v našo dušo, ker nas ljubi. Nismo sami. Sveti Duh, tolažnik, je ta, ki je poklican, da je ob nas. Nemiru prinaša mir. Ljubezen ima moč, da v tebi prebudi življenje. Ljubezen se spominja kot zvestoba. Spomin postane kraj navzočnosti Boga. V srcu, ki se spominja, prebiva Bog. Jezus nas vabi, da ga ljubimo. Ljubezen se ne rodi iz prisile, ampak iz odločitve, da izbereš Besedo. Jezus pravi: Drži se moje Besede, ohrani in varuj jo.

Peta velikonočna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 18. 5. 2025

Mesec dni po veliki noči se spominjamo, kako so apostoli doživljali vstajenje: med vero in dvomom, upanjem in strahom. Evangelij nas danes popelje nazaj v vzdušje velikega četrtka, ko Juda zapusti večerjo in odide v noč. Jezus kljub bližajoči se izdaji in križu ne govori o maščevanju, temveč o slavi in ljubezni. Poudari edino novo zapoved: »Ljubite drug drugega, kakor sem vas jaz ljubil.«

To je srce krščanstva – ljubezen, ki se ne meri, ne izbira, ne čaka, ampak daje. Ljubezen, ki je dejanje, dih, kruh, potrpežljivost in zvestoba. Ljubezen, ki vidi v vsakem človeku dogodek svetosti, tudi v Judi. Jezus ljubi do konca – ne ker si kdo zasluži, ampak ker je ljubezen njegovo bistvo. Takšna ljubezen je naše znamenje in identiteta. Velikonočna ljubezen ne ugasne v temi. Je luč, ki žari in rojeva novo življenje. Samo tisti, ki se pusti ljubiti, lahko tudi sam zares ljubi – in živi.

Četrta velikonočna nedelja, nedelja dobrega pastirja - Duhovnik Simon Potnik, 11. 5. 2025

Moje ovce poslušajo moj glas in hodijo za menoj. Glas pastirja je klic, ki je oseben in vztrajen. Ne gre zato, koliko naredimo, koliko znamo, ampak komu pripadamo. Gospod nas vabi v odnos. Glas pastirja nas ne nadzoruje, ampak vodi, ne kriči, ampak šepeta, ne sili, ampak vabi. Kako slišati ta glas v svetu, ki je preplavljen z drugimi glasovi?

Današnja božja beseda pokaže, kako odločilen je trenutek poslušanja in zavračanja. Resnica vedno zmoti udobje. Evangelij je luč, ki v temi sproži odpor. Vera ni nagrada za dobre, ampak dar za tiste, ki poslušajo in dovolijo, da jih glas pastirja prebudi in pokliče. Pot dobrega pastirja ni lahka, če bomo poslušali njegov glas bomo našli življenje in nihče nas ne bo iztrgal iz njegove roke. Jezus je resnični pastir, amen, aleluja!