Polona Kitak, zdaj živi v Prevorju, je vsestranska umetnica. Pogosto jo srečujemo kot pesnico, ki svoje pesmi tudi ilustrira.
In prav to je navdihnilo njeno tokratno razstavo, ki je v aprilu na ogled v Celjski kulturnici. 

Poslušajte Razlog za slikanje tokratne razstave. Polona Kitak.

Zrečanka, profesorica, inženirka kmetijstva, Marja Majer Cuk je že vrsto let predsednica Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice, ob dejavnem organizacijskem delu pa vsa leta tudi vztrajno ustvarja in redno razstavlja na njihovih skupinskih razstavah. Pripravila je tudi že kar nekaj samostojnih razstav.

Njeni veliki idoli so impresionisti. Njen največji navdih je narava. Tako najraje, v akvarelu in akrilu, upodablja utrinke iz narave. In Pohorje ji tu nudi imenitno zaledje, za njen Razlog za slikanje.

Vojna v Ukrajini močno vpliva na občutke vseh nas. Umetniki so se takoj začeli odzivati tudi s svojimi deli.
Med prvimi, ki javno predstavljajo svoja dela, je akademski slikar Matej Metlikovič iz Ljubljane. Razstavljena so v dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru pod naslovom Krik za Ukrajino.

 Matej Metlikovič je v slovenskem likovnem prostoru prisoten že dobrih trideset let tako z umetniškimi deli, ki jih je predstavil na mnogo razstavah oziroma so oprema javnih prostorov, kot z organizacijskim in publicističnim delom. Od osemdesetih let je močno vpet v sakralno umetnost in je bil del generacije, ki se je po zgledu klasika slovenske moderne umetnosti Staneta Kregarja lotila ustvarjanja za bogoslužne prostore ter to umetnost z zapisi aktualizirala in z razstavami popularizirala. 

Sam pravi, da je slikarstvo njegova ljubezen, strast in misel, molitev in meditacija.

 Božidar Ščurek, slikar, ki si ga lastijo tako vojniška, celjska, dobrnska, konjiška, zreška občina in še kakšno bi lahko našteli. Kako si ga ne bi, saj je dobrodošel in reden gost povsod, kjer se v teh krajih Štajerske dogaja kaj slikarskega.
Slikanje ga spremlja že 40 let, in čeprav je njegov osnovni poklic drugačen, ga mnogi prepoznajo samo kot slikarja. Redno se udeležuje raznovrstnih slikarskih srečanj – od ustvarjalnih do razstavnih. Ko na teh srečanjih podeljujejo nagrade, pogosto pokličejo njegovo ime.
Kaj pa slikar, ki na svojih delih navdušuje z uporabo polnih in žarečih barv in svojstvenim videnjem motiva, pove, zakaj se po toliko letih še vedno postavlja pred platno? 

Šentjurčan Martin Čater je lani praznoval pol stoletja.  Slika že od otroštva.  Čeprav se ni usmeril v slikarstvo kot poklic, ostaja temu načinu izražanja zelo zvest vsa leta življenja.
Vsa leta je izjemno dejaven tudi v organizaciji likovnih srečanj in razstav in svoje, in ustvarjanje slikarskih prijateljev in znancev, pogosto pelje tudi preko slovenskih meja, najpogosteje na Hrvaško. Je med pobudniki in vrsto let gonila sila Društva likovnih ustvarjalcev Šentjur in galerije Zgornji trg v Šentjurju. 

Čeprav akademska slikarka Mojca Senegačnik (MamaF) živi in deluje v Celju, so jo vrsto let bolj poznali na Krasu, kjer je bila dejavna ustvarjalno in tudi likovno organizacijsko. Zadnja leta pa se je začela umetniško pojavljati tudi doma, pogosto jo srečamo kot članico KunstHaus družine – Zavoda ljudski muzej Rogaška Slatina.

Slikarka Lucija Ferš v vizualni umetnosti deluje že dobro desetletje.
V motiviki njenih slik se pogosto odražajo njena poklicna udejstvovanja; je namreč zdravnica, specialistka javnega zdravja; ki se prepletajo z globokimi osebnostnimi razmišljanji in iskanji avtorice, a so to hkrati vprašanja, s katerimi se sooča slehernik. 

Lucija Ferš je svoja dela že večkrat razstavila v različnih razstaviščih po Sloveniji, prvič pa se te dni s samostojno razstavo predstavlja v domačih Zrečah, v Atelje MS. 

AUMEA, Katja Majer, ustvarja male uporabne predmete z enakim žarom, kot ustvarja razstave in spomenike. Na Štajerskem zelo znan je njen bronasti sedeči kip Ivana Minattija v Slovenskih Konjicah, pred stavbo Radia Rogla. To je bil prvi sedeči kip v Sloveniji.  Sicer pa so njeni kipi v Velenju, Zrečah, v Šentjurju, kjer je prav lani postavila zaljubljeni noti v poročni paviljon. Močno je povezana tudi z mariborsko najstarejšo trto na svetu, saj njene liste odliva v zlate ali bronaste podstavke za vino in jih vnaša v umetniški nakit.

Razlog za slikanje v letu 2022 začenjamo s perspektivnim, že večkrat tudi mednarodno nagrajenim mladim umetnikom, 16-letnim Nikom Škorjancem iz Oplotnice.
Danes dijak drugega letnika Gimnazije Slovenske Konjice je pri 14 letih je pripravil svojo prvo samostojno likovno razstavo v velikem razstavišču, sicer pa svoje talente razvija tudi na področju ilustracije in fotografije, pa filma ter literature, plesa in gledališča. 

Profesor in akademski slikar Zlatko Prah je za svoje edinstvene slike prejel številne nagrade, tako doma kot v tujini. Na njih s študijskim raziskovanjem in preizkušanjem v številnih variantah hodi po poti osebnega likovnega izpovedovanja. Svobodno prireja oblike in forme v lastni in njemu že prepoznavni ikonografski znak.
Te dni je s svojimi slikami znova v Slovenskih Konjicah. V veliki avli doma kulture bo skoraj do konca januraj na ogled njegova razstava Maki in Abstrakcija šahovnice.