Radovednost in inventivnost. To sta lastnosti, ki jih pripisujejo mariborskemu umetniku, kiparju in slikarju Jožetu Šubicu. Lani je prejel nagrado ZDSLU za življenjsko delo.
Skozi obdobja je ustvarjal v različnih tehnikah in z različnimi materiali. V kipih ali na slikah so ti pogosto združeni: les, baker, krzno, usnje, patinirana žgana glina, dodani so najdeni predmeti. Vsa leta ustvarjanja pa je ostajal  zvest razmislekom o tabuiziranih temah. 

Če boste v teh prazničnih dneh prejeli unikatno umetniško voščilnico, je prav mogoče, da bo njena avtorica slikarka Suzana Marovt iz Oplotnice. Vse bolj pa se uveljavlja tudi kot slikarka večjih del, o čemer med drugim priča velika odkupna nagrada na EX temporu v Piranu. 
Dela Suzane Marovt je trenutno mogoče videti v razstavišču vinske kleti na Zlatem Griču, na dvorcu Pragersko,   v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah in v galeriji pri njej doma v Oplotnici. 

Le slike, ki jih ustvarim, so trajen spomin,  pravi 70-letna ustvarjalka. Mira Uršič je akademska umetnica, ki ustvarja na več področjih, na likovnem in literarnem. 
Rojena na Štajerskem. Živi in ustvarja v Ljubljani in Mariboru.

Ko nagovarjamo h gledanju slik, ne moremo mimo ene najpomembnejših poslikav na Štajerskem in Slovenskem, ki prav te dni obeležuje 300 let. Grad v Slovenski Bistrici namreč že 300 let krasijo freske Franza Ignaza Flurerja. 
Ta bavarski umetnik je v Slovenski Bistrici deloval pod okriljem mecena in tedanjega lastnika gradu Ignaza Marie Attemsa. Poslikava bistriške Viteške dvorane, velikega stopnišča in grajske kapele je bilo njegovo najpomembnejše in največje delo.

Celjska ilustratorka Lila Prap je na 14. Slovenskem bienalu ilustracij prejela najvišje stanovsko priznanje,  nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?!
"V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice," je zapisala žirija.
In kaj o prejemu nagrade Hinka Smrekarja pravi umetnica Lila Prap.

Erna Ferjanič Fric iz Rogaške Slatine je znana je po eksperimentiranju z likovnimi tehnikami, predvsem v smislu strukturalistične obravnave slikovne površine.
Pri tem uporabi številne neslikarske materiale: dele oblačil, raznovrstne čipke, vrvice, mreže, gumbe, celo školjke in polžje hiške. V zadnjem času ustvarja kolaže iz odpadne lepenke in papirja, tistega, ki ji ga je bilo žal zavreči v smeti.

Koroškega slikarja Zorana Ogrinca likovni svet prepoznava kot odličnega krajinarja, njegova figuralika je nekoliko manj javno prisotna, čeprav se k njej v zadnjih letih vrača. Je pa pri obeh motivih mogoče potegniti vzporednico, tako kot pri krajinah tudi pri figuraliki avtor v slikarski interpretaciji sveta občutenje postavlja pred razum. 

Ustvarjalni ritem akademskega slikarja, 76 letnega Gorenjca, Bonija Čeha, je bil in ostaja silovit. Deluje na področju slikarstva, kiparstva, grafike, keramike, oblikovanja in izdelovanja replik za muzeje.
Ob vsej siloviti ustvarjalni plodnosti - ki nič ne zmanjšuje kakovosti ustvarjenega - Boni Čeh ob vprašanju zakaj slika / ustvarja prizna nekaj presenetljivega.

Lucija Stramec, akademska slikarka iz Maribora, svoje značilne slikarske portrete dreves, listja, trav in ptic, naslika z drobnimi in številnimi potezami čopiča. Upodablja intimne poglede v naravo in njene skrite kotičke, iz njenih slik veje očaranost nad veličino in čudežem življenja rastlin in živali. 
Verjetno je ta očaranost tisto, kar slikarko vedno znova žene pred platno? 

Milan Lamovec, mnogo bolj poznan po vzdevku Didi, konjiški slikar, grafik, kipar, fotograf, je zasvojen z likovnim izražanjem. Išče in odkriva.  Eksperimentira tako z materiali, kot s tehnikami, pa tudi z izbirami motiva in neobičajnimi povezavami. V njegovem delu se prepletajo vplivi eksistencializma, lirske abstrakcije in nadrealizma. 
V Slovenskih Konjicah odpre vrata svojega ateljeja vsako popoldne, že skoraj pet desetletij.