Rdeča pesa

Kako je kapitalizem prišel v slovenske dežele?

Gostili smo Susan Abdulhawo, eno najprepoznavnejših sodobnih palestinskih pisateljic in bork za svobodno Palestino.

Pri Rdeči pesi smo se pogovarjali z iniciativo Prebijmo embargo, ki se pripravlja na odpravo na Kubo z namenom dostave nujno potrebnih zdravil. V pogovoru odpiramo širši kontekst – od zgodovine kubanske revolucije in značilnosti kubanskega socializma do posledic dolgoletne ameriške blokade, ki močno vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

Poslušate prvo epizodo iz nove serije podcastov Rdeče pese Od paleolita do Tita, v kateri bomo govorili o različnih zgodovinskih temah, njihovi relevantnosti za današnji čas in s tem prispevali k socialističnem razumevanju naše preteklosti.V prvi epizodi je bil naš gost arheolog Dimitrij Mlekuž Vrhovnik s katerim smo govorili o Engelsovem Izvoru družine, privatne lastnine in države ter o tem kar arheologija danes pravi o teh procesih. Dotaknili smo se sezonskih sprememb družbene organizacije med lovci nabiralci, zažiganja hiš polnih pridelkov, ki so jih pridelali prvi poljedelci, ter pojava privatne lastnine in moških bojevniških grobov v bronasti dobi ter seveda Engelsovih teorij o “svetovnozgodovinskem porazu ženskega spola”.

V Pesinem soku smo tokrat gostili Francesco Albanese, posebno poročevalko Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih. 

Z njo smo se pogovarjali o njenem najnovejšem poročilu "From Economy of Occupation to Economy of Genocide", ki ga je v začetku julija predstavila v ZN. Poročilo se osredotoča na vlogo javnih in zasebnih akterjev – podjetij, univerz in drugih institucij – pri ohranjanju izraelskega sistema apartheida in pri sodelovanju v nezakoniti okupaciji ter genocidu nad palestinskim prebivalstvom. V pogovoru smo izpostavili področja in korporacije, ki omogočajo in ohranjajo sistematično politiko razseljevanja Palestink in Palestincev, širjenje izraelske države preko okupiranih ozemelj in omogočajo genocid. To so: vojaška industrija, tehnološka podjetja, težka mehanizacija, izobraževalne ustanove, finančne ustanove in gradbeništvo. Pogovor razkriva, kako kapital in ideologija z roko v roki oblikujeta brutalno realnost vsakdana za milijone Palestink in Palestincev.

Poslušajte nas na Spotifyju in Youtube-u, na povezavah v komentarjih.

Z novim letom 2025 so v Mariboru začele veljati spremembe v javnem potniškem prometu, ki so namesto izboljšav prinesle številne težave. Občina je ukinila določene linije, spremenila trase avtobusov in prilagodila vozne rede na način, ki otežuje vsakodnevne poti številnih. Namesto bolj dostopnega in učinkovitega sistema smo priča neorganiziranosti, zaradi katere ljudje izgubljajo čas, denar in živce. Ljudje zamujajo v šolo in službo, marsikdo raje poseže po osebnem avtomobilu, na cesti večja gneča. 

Odpravili smo se na mariborske ulice in dijake, upokojenke ter šoferko povprašali, kaj menijo o spremembah javnega prometa in kakšne rešitve predlagajo. Kakšne so pa vaše izkušnje z javnim prometom v vašem okolišu?

V nedeljo dopoldne se je naša ekipa sprehodila po mariborskih ulicah. Mimoidoče smo povprašali, kakšno je njihovo stališče glede dogajanja v Palestini. Zanimalo nas je, kje po njihovem ležijo vzroki za trenutno stanje, kdaj se je vse skupaj sploh začelo, kaj bi morala narediti Slovenija in kaj lahko naredimo običajni ljudje. V podcastu objavljamo odgovore vseh, ki so se bili pripravljeni ustaviti in podati izjavo. 

Živinoreja je odgovorna za kar 18 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je približno toliko kot izpusti celotnega transportnega sektorja. Ob tem je posebej problematična industrijska živinoreja, ki temelji na maksimizaciji proizvodnje mesa in drugih živalskih izdelkov. Na račun dobičkov za kapitaliste trpijo ljudje, okolje in živali. Dolgoročna rešitev, h kateri bi morali kot družba težiti, je ukinitev industrijske živinoreje, kar bi pomenilo prehod na gojenje živali v manjšem obsegu in v humanih pogojih ter občutno zmanjšanje uživanja in potrošnje mesa predvsem na t. i. globalnem severu. A ker je do takrat še dolga pot, se aktivisti za pravice živali trudijo, da bi z zakonodajnimi spremembami živalim vsaj malo olajšali trpljenje. V Društvu Projekt transparentnosti živalskih obratov, bolj znani kot Društvo AETP, so se odločili zagnati kampanjo Slovenija proti kletkam. O aktualni kampanji in pogledu na prihodnost živinoreje smo se pogovarjali s članoma omenjenega društva, Samom Curkom in Jasmino Filipič.

Pri nas je že od srede, 8. 5. 2024, zasedena predavalnica 1 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ta oddaje je reportaža iz zasedbe, kamor smo se odpravili v četrtek in od udeležencev zbrali nekaj izjav o zasedbi, njihovih zahtevah ter o vlogi univerze v naši družbi.

V mesecu marcu smo se naposlušali reklam v katerih so nas pozivali, da kupimo rože in bonboniere za naše mame, babice, oz. vse ženske, s čemer bi se jim naj poklonili za domnevno požrtvovalnost za delo, ki ga opravljajo iz ljubezni. 8. marca smo praznovali dan žena, ki ga je pospremil ljubljanski protest, v katerem smo opozarjali na breme reproduktivnega dela, ki ga po večini še zmeraj opravljamo ženske. Hkrati smo priča vračanju patriarhata ali repatriarhalizaciji družbe, ki se kaže v pogospodinjanju žensk, vračanju reproduktivnega dela v zasebno domeno jedrne družine. 

V mesecu marcu smo tudi priča pokolom žensk v Palestini. Palestinke namreč skupaj z otroci predstavljajo kar dve tretjini žrtev genocida, ki ga izvaja izraelski režim apartheida in že desetletja živijo pod okupacijskim režimom, kjer so dnevno podvržene bombardiranju, diskriminaciji, nasilju, pa pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin. Kakšni sta sedanjost in prihodnost žensk v kapitalističnem sistemu? Kaj so osrednji problemi žensk in zakaj jih liberalni feminizem nikakor ne uspe rešiti? Zakaj se patriarhat še poglablja in zakaj ga najbolj občutimo prav ženske iz delavskega razreda, najbolj tiste, ki delajo v feminiziranih podplačanih poklicih?

O teh vprašanjih smo se v novi epizodi Pesinega soka pogovarjale Jerneja, Urška, študentka biomedicine in novinarka na Radiu Študent in Laura Jelić, osebna asistentka. Vsem trem nam je skupno, da delamo v feminiziranih poklicih.

Vabljeni k poslušanju.