Slovenci, ki živijo v Švici, so imeli včeraj tradicionalno romanje v Einsiedeln. Sveto mašo je daroval škof Anton Jamnik, ki je med slovenskimi škofi odgovoren za rojake v zamejstvu in po svetu ter za njihovo pastoralo. No, za duhovno oskrbo v Švici, v več kot enajstih skupnostih, skrbi David Taljat. Letos je v osrednje švicarsko romarsko središče priromalo več kot tristo rojakov, tudi veliko mladih.  Prišel je tudi slovenski veleposlanik v Švici mag. Iztok Grmek, ki je na slovesni akademiji tudi nagovoril vse zbrane. Ker je bilo letošnje romanje na Slomškovo nedeljo, je škof Jamnik posebej izpostavil njegovo povabilo, naj bo sveta vera luč, jezik pa ključ do zveličavne omike. Ob tem je rojake povabil tudi k prejemanju zakramentov in k molitvi. Na romanju so se tudi letos spomnili ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, ki je 27 let preživel v Švici in se ga rojaki in Švicarji s hvaležnostjo spominjajo. 

Slovenski večer, ki je v petek potekal v starodavnem Osojskem dvorcu v Celovcu, je bil uvod v „Dneve alpsko-jadranske kuhinje“, ki jih sooblikuje Slovenska gospodarska zveza. Gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo je odlično, korak za korakom postajajo vezi na vseh ravneh vedno trdnejše, vedno pa je mogoče storiti še več, so na novinarski konferenci naglasili deželni glavar Peter Kaiser, slovenski konzul v Celovcu Matej Kramberger, podpredsednica Gospodarske zbornice Koroške Astrid Legner, Adi Kulterer za Turistično zvezo Celovec in generalni sekretar Slovenske gospodarske zveze Roman Roblek. „Dnevi alpsko-jadranske kuhinje“ trajajo do 22. septembra in so izredna priložnost za celotno regijo in predvsem za gastronomijo. Številne restavracije pripravljajo kulinarično in kulturno potovanje po regiji. 

V tem tednu se je novo šolsko leto začelo tudi v Furlaniji-Julijski krajini. V Benečiji je v znamenju 40-letnice dvojezične šole Pavla Petričiča v Špetru. Septembra 1984 je prvih pet otrok prestopilo prag dvojezičnega vrtca in se je tako prvič v videmski pokrajini začelo sistemsko učenje tudi po slovensko. Dolga in trnova je bila pot do državne dvojezične šole, zato za oktober pripravljajo posebno praznovanje, piše petnajstdnevnik Dom. Današnji večstopenjski inštitut Pavla Petričiča je največja šola v Benečiji, a potreba po pouku slovenščine v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini pa ni še v celoti zadoščena. Lani je v Kanalski dolini uradno stekel večjezični pouk: v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanščini. Težave so bile z zagotovitvijo učitelja slovenščine. Upajo, da jih letos ne bo, sploh ker so praktično vse družine vpisale svoje otroke k večjezičnemu pouku, še piše Dom. 

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj prvi večer nove sezone ponedeljkovih srečanj Društva slovenskih izobražencev. Ob 80-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja bodo avtorica Elena Blancato, pisca spremnih besedil Vlasta Polojaz in Ivo Jevnikar ter prevajalka Laura Castegnaro predstavili dvojezično izdajo knjige Ruah – Vetje Duha, ki je izšla pri Mladiki v sodelovanju s Skladom Libero in Zora Polojaz. … tako Ivo Jevnikar.  Na ogled bo razstava knjig o p. Corteseju, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta, na sporedu pa tudi odlomek zvočnega zapisa omenjenega dela v izvedbi Radijskega odra. Začetek ob 20.30. Prihodnji torek pa bo romanje v spomin na p. Placida Corteseja v Trst in na Cres. Somaševanje, ki ob 11. uri v cerkvi sv. Frančiška v Ul. Giulia 70 v Trstu, bo vodil generalni vikar koprske škofije msgr. Slavko Rebec. Po maši bo sledil obisk nekdanjega taborišča v Rižarni.

Ob Evropskem dnevu jezikov, Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra v Beneški Sloveniji vabi na tridnevni dogodek, ki bo potekal v Krajinskem in pripovedovalnem muzeju SMO. Program bodo posvetili slovenskemu jeziku in narečjem Benečije, Rezije in Kanalske doline, ter furlanščini in dediščini, ki jo vsak jezik ohranja v sebi. Obiskovalci bodo spoznali jezikovno in kulturno bogastvo krajevnih skupnosti preko razstave umetnice Luise Tomasetig, jutri bodo predstavili projekt, posvečen ženskemu izseljevanju, ki je zaznamovalo Nediške doline. Tridnevni program bodo zaključili, v soboto s pesniškim večerom “Drugi glasovi”, ki bo gostil pesnico Luigino Lorenzini in pesnika Fernanda Gerometto. 

V slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so v tem mesecu praznovali žegnanje, minilo je 76 let od prve slovenske maše. To je na praznik Marijinega vnebovzetja leta 1948 daroval svetnik Karel Škulj. Tokratno žegnanjsko mašo v kapeli zavoda Srca Jezusovega je daroval Robert Brest. Pri maši je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom Ariane Žigart. V pridigi so zbrani slišali, kako so njihovi predniki skrbeli za ohranitev vrednot vere, pripadnosti narodu, spoštovanja in ljubezni do svojih korenin, znanja jezika … ter kako pomembno je, da so 76 let kasneje še vedno zvesti tem vrednotam. Na nedeljo po prazniku Marijinega vnebovzetja pa so rojaki iz argentinske prestolnice kot vsako leto romali v Lurško svetišče v Buenos Airesu. Letos so še posebno prosili za bolnike. Maševal je lazarist Toni Burja, ki je med pridigo predstavil relikvije sv. Vincencija Pavelskega zaradi posebnega leta - 400. obletnice ustanovitve lazaristov. Ob tem je povabil vernike na romanje k Mariji Kraljici v Lanusu 10. novembra, ki bo ob obletnici Slovenske vasi. 

Z okroglo mizo o vlogi klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence v luči stote obletnice rojstva pisatelja Alojza Rebule se v tem popoldnevu v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu začenjajo 59. študijski dnevi Draga. Že nekaj let hkrati poteka tudi Draga mladih. Predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Martin Brecelj je povedal, da bo potekala jutri dopoldne, mladi pa bodo govorili o energetiki prihodnosti. V nedeljo bo na Dragi že po tradiciji sveta maša, daroval jo bo p. Branko Cestnik, ki bo tudi predaval na temo Umetnost in vera. Draga ostaja zvesta svojemu poslanstvu: svobodno in odprto soočanje mnenj. Martin Brecelj je še dodal, da je dialog vedno potreben.

Včeraj pozno popoldne so se sklenili 59. Študijski dnevi Draga. Letošnja izvedba je bila ob 100. obletnici rojstva pisatelja Alojza Rebula posvečena prav tematikam, ki so bile blizu temu tržaškemu besednemu ustvarjalcu. Včeraj je o odnosu med vero in umetnostjo govoril p. Branko Cestnik, ki je tudi daroval sveto mašo za udeležence. Popoldne so podelili tudi 13. Peterlinovo nagrado, prejel jo je predsednik NSKS in zaslužni avstrijski diplomat Valentin Inzko. O odnosu med matico, zamejstvom in zdomstvom so na zadnjem dejanju Drage razpravljali Ignacija Fridl Jarc, Devan Jagodic in Marjana Poznič. Martin Brecelj, predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta, ki je skupaj s Slovensko prosveto pripravilo Drago, je ob zaključku povabil na 60. Drago. Tudi letos se je potrdilo, da Draga še ni izčrpala svojega poslanstva.

Kongres evropskega manjšinskega združenja Fuen, ki je potekal v Husumu pri frizijski manjšini v nemški zvezni deželi Schleswig Holstein, je sklenil, da bo organizacijo Europeade 2028, evropskega nogometnega prvenstva za reprezentance jezikovnih manjšin, prevzela Furlanija- Julijska krajina. Priredili jo bosta krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza ter furlanska skupnost. Kandidaturo je predstavil organizacijski tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italij Evgen Ban. Dežela Furlanija Julijska krajina je odločno podprla kandidaturo in obljubila tudi finančno podporo. 

Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.