Ljubitelji odličnega zborovskega petja v Clevelandu bodo jutri prišli na svoj račun. V slovenski cerkvi Marije Vnebovzete bo nastopil Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec. Zbor, ki šteje 32 članov in ga vodi Jakob Barba, praznuje 70-letnico delovanja. Na letošnjem, 28. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem, so prejeli srebrno plaketo in uradno postali najboljši moški zbor v Sloveniji. V mesecu oktobru bodo vse župnije v clevelandski škofiji štele udeležence pri sv. mašah, zato župnika Retar in Kumše spodbujata rojake, da se ta mesec še posebej potrudijo in pridejo k maši v narodni župniji. V oktobru se seveda zbirajo tudi pri molitvi rožnega venca. Letos še posebej molijo za zaščito življenja in za domovino, saj so pred njimi predsedniške volitve. Če smo začeli z glasbo, pa še končajmo z njo. Danes svojo kanadsko turnejo začenja tudi ansambel Saša Avsenika. To soboto bodo nastopili na praznovanju 50-letnice folklorne skupine Mladi Glas Planika.

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

V Ljubljani so včeraj govorili o vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine. Na konferenci Svetovne mreže Univerze v Ljubljani z naslovom Pomen znanja in univerze v družbi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Zatrdil je, da je slovenska vlada pripravila in deloma tudi že sprejela niz konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskim raziskovalcem, profesorjem in profesionalcem olajšali vrnitev ali selitev v Slovenijo, če se bodo za to odločili. In bodo hkrati vzpodbujali njihovo sodelovanje z gospodarskimi in akademskimi ustanovami v Sloveniji. Jutri pa bo v Ljubljani potekala Konferenca slovenskega kmetijstva in gozdarstva doma in po svetu, ki jo pripravlja Svetovni slovenski kongres. Sodelovali bodo tudi: Jure Komar in Edi Cestnik iz Argentine,  Marinka Mader Tschertou in Polona Globočnik iz Avstrije, Erik Masten in Tanja Peric iz Italije, Tamás Kovács z Madžarske in Zoran Ožbolt s Hrvaške. 

O povezavah med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom so na letošnjih študijskih dnevih Draga na Opčinah pri Trstu razmišljali Ignacija Fridl Jarc, tajnica, urednica in vodja programov pri založbi Slovenska matica; Devan Jagodic je direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) iz Trsta in Mariana Poznič, ena od urednic časnika Zedinjena Slovenija in predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade RS za Slovence po svetu. Moderatorica pogovora je bila novinarka, publicistka in kulturnica Erika Jazbar. Študijske dneve Draga, z zaporedno številko 59, je pripravilo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta v sodelovanju s Slovensko prosveto.  Prvi del okrogle mize smo predvajali 8. septembra letos. 

Na Opčinah pri Trstu bodo letos potekali 59. študijski dnevi Draga, sodijo v niz prireditev V Rebulovem vetru 1924-2024. Na njih bodo obravnavali tematike, ki so bile Alojzu Rebuli posebno pri srcu, kot so vloga klasične izobrazbe, evropska demokracija, povezave med vsemi tremi Slovenijami. Več nam je povedal predsednik Društva slovenskih izobražencev iz Trsta Martin Brecelj. 

V Ankaranu poteka že drugi teden letošnje Lutkovne in gledališke delavnice za koroške slovenske otroke in mladino, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Intenzivne priprave ob morju na slovenski Obali letos potekajo že 49-ič in se jih udeležuje okoli 180 koroških gledaliških igralk in igralcev, lutkaric in lutkarjev ter njihovih mentoric in mentorjev, režiserk in režiserjev ter strokovnih mentorjev. Njihove misli so že usmerjene na pestro gledališko jesen. Od septembra naprej bodo društva teden za tednom vabila na premiere lutkovnih, otroških in mladinskih skupin. Minula sezona se je končala s pestro in bogato statistiko. Gledališke skupine v vseh treh dolinah so predstavile okoli 20 krstnih uprizoritev. Gledališka in lutkovna delavnica v Ankaranu je porok za kakovosten razvoj ljubiteljskega gledališča med koroškimi Slovenci.

Danes je spominski dan na vse žrtve totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma. Med nje spada tudi minorit p. Placio Cortese, ki je umrl pred 80-imi leti. Pri tržaški založbi Mladika je pred časom izšla dvojezična knjiga o njem, ki je žrtvoval svoje življenje kot mučenec zaradi ljubezni in molčečnosti, da bi pred nacisti zavaroval svoje sodelavce in znance. Tržaška ustvarjalka Elena Blancato je za naslov dramatične pripovedi izbrala judovsko besedo Ruah, ki pomeni veter, dih, a tudi Svetega Duha. Predsednik založbe Ivo Jevnikar: To je bil minoritski pater, duhovnik, ki je deloval v glavnem v Padovi in je bil rojen na Cresu, ki je daroval svoje življenje za bližnje, predvsem po krivdi, če smemo reči Slovencev. On je medvojno pomagal slovenskim in hrvaškim internirancem v Chiessanovi, to je taborišče fašistično v predmestju Padove. Po razpadu Italije pa vsem, ki so se reševali s taborišč: vojnim ujetnikom, Judom, tudi odpornikom, tudi slovenskim, tudi tisti skupini, ki je imela, čeprav niso sami niti vedli svojega šefa, polkovniku Valkniku, to je obveščevalno službo in tako dalje. Umrl je med mučenjem na sedežu gestapa v Trstu leta 1944. Nacisti so verjetno telo p. Placida Corteseja sežgali v Rižarni v Trstu. Kot je bilo v zadnjih letih večkrat poudarjeno, je bil zanj v Trstu in Vatikanu izpeljan beatifikacijski postopek, ki pa se bo končal, če bo dokazan čudež, dosežen na njegovo priprošnjo.  

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil Javni razpis za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in podporo Slovencem po svetu v naslednjem letu. Cilji javnega razpisa so: utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete; medsebojno povezovanje, medgeneracijsko povezovanje in povezovanje s Slovenijo ter povečanje prepoznavnosti dejavnosti rojakov na območju Slovenije; vzdrževanje struktur in dejavnosti zamejcev in izseljencev; delovanje in povezovanje na področju mladih in za mlade ali na področju gospodarstva ali znanosti ali izobraževanja. Urad bo prednostno podprl dejavnosti za utrjevanje in krepitev znanja slovenskega jezika in za vključevanje mladih v dejavnosti kulturnih, športnih in drugih društev. Za zamejstvo je na voljo 7 milijonov 750 tisoč evrov, za izseljenstvo pa milijon in pol. Prijaviti se je potrebno do 15. oz do 19. novembra. 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. V oddaji ste lahko slišali izjavo ministra Mateja Arčona [2:18] in predsednice komisije Helene Janežič [3:48] in tudi pogovore z nekaterimi nagrajenimi raziskovalci: Neža Hlebanja [8:05], David Hazemali [11:10], Marco Dorigo [14:42], Ester Gomisel [17:58] in Danijel Fabi Pahor [21:42]. V Sydneyju v Avstraliji pa so praznovali žegnanje, zakonske jubilante, obletnico duhovništva p. Darka in obletnico molitvene skupine. Več nam je povedala Danica Petrič [24:28].  

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.