Zveza Slovencev na Madžarskem je sporočila, da je v 67. letu starosti umrl njen ustanovitelj in prvi predsednik Jože Hirnök. V veliki meri je zaslužen za to, da so porabski Slovenci pred več kot tremi desetletji storili prvi in ključen korak k samostojnemu organiziranemu delovanju. Še kot študent v Ljubljani je spremljal dogajanje, ki je pripeljalo do osamosvojitve Slovenije. Jože Hirnök je veliko dosegel tudi v razvoju infrastrukture, ki omogoča porabskim Slovencem izvajanje njihovih dejavnosti. Med drugim je eden od ustanoviteljev Slovenske manjšinske koordinacije Slomak. Za svoje delo je leta 2006 prejel red za zasluge ... leta 2012 pa je postal slovenski državljan. 

V Trstu bo nocoj potekala Prešernova proslava, na katero vabita Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev. Slavnostni govornik bo dr. Edi Kovač, sodelovali bodo Radijski oder, flavtistka Mila Vučko in pianist Rikardo Janjoš. Na slovesnosti, ki se bo začela ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, bodo odkrili doprsni kip Alojza Rebule, delo Zorana Pozniča. Tržaški kulturni ustvarjalki Katerina Kalc in Dunja Jogan pa bosta jutri gostji večera Sredi domovine, ki ga pripravlja vladni urad za Slovence po svetu v svojih prostorih na Erjavčevi v Ljubljani. Na ogled bo razstava “V svetu domišljije”, pogovor z ilustratorkama bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.

Kot odmev slovenskega kulturnega praznika, ste lahko spoznali nekatere učitelje, ki na drugih kontinentih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.  Ob robu nedavnega seminarja, ki ga pripravljata zavod za šolstvo in urad za Slovence po svetu so bili naši sogovorniki: Lucijana Servin [1.08] in Gabrijela Oblak [10.21] iz Argentine, Aleksander Temlin [15.06] iz Urugvaja, Nevenka Golc-Clarke [24.03[ iz Avstralije in Saša Isoski [34.27], ki poučuje v Združenih arabskih emiratih.  

Založba Mladika je sinoči v Peterlinovi dvorani v Trstu razglasila in podelila nagrade 52. literarnega natečaja. Za prozo je prvo nagrado prejela zgodba Trg svobode avtorja Žige Šmidovnika iz Ljubljane, za poezijo pa pesmi iz ciklusa Besede avtorja Franja Frančiča iz Sečovelj. Drugi nagradi sta prejela Tadeja Krečič Scholten za zgodbo Umetnik in Milan Novak za ciklus pesmi, ki je prispel pod geslom Zorenje. Tretji nagradi sta šli v roke Mojce Petaros za zgodbo Podoknica in Dragana Mitića za ciklus pesmi Poetu. Na včerajšnji prireditvi v Trstu je bil slavnostni govornik pesnik in pisatelj, Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta, brali so igralci Radijskega odra, glasbeni utrinek je pripravil harmonikar Andrej Vrabec, gojenec Glasbene matice iz razreda prof. Fulvija Juričiča.  Na natečaju Mladike vsako leto sodeluje več kot sto avtorjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Razdeljen je na dve kategoriji, in sicer prozo in poezijo. Komisijo so sestavljali pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Purič, urednica knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli in glavni urednik Marij Maver. Obravnavala je 51 prispevkov v prozi in 45 ciklusov pesmi.

Prešerenov dan so v Slovenskem društvu Sydney v Avstraliji praznovali že to nedeljo. Dvorana je bila skoraj polna s Slovenci vseh generacij. Spomnili so se velikega prispevka Franceta Prešerna k slovenskemu kulturnemu življenju, slišali so nekaj njegovih pesmi, nastopili so tudi najmlajši, osrednja glasbena gostja pa je bila Helena Blagne. Med rojaki je njen nastop obudili spomine na domovino in okrepil močno povezanost s slovensko kulturo. Vsi obiskovalci Slovenskega kluba v Sydneyju so bili navdušeni, veseli in izjemno ponosni, so napisali na facebook strani društva, kjer so se razveselili tudi lepega števila mladih obiskovalcev. 

Danes sta se srečala minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev v zamejstvu in po svetu. V pogovoru je škof predstavil pastoralno oskrbo Slovencev po svetu. V januarju je v Buenos Aires odšel Robert Brest, duhovnik murskosoboške škofije, ki je že pet let deloval med Slovenci v Argentini. Tam so razmere zares zahtevne po smrti msgr. Jureta Rodeta. Kot je sporočil škof Jamnik, za prihodnje upa, da se bo našla rešitev za pastoralno oskrbo Slovencev v Mendozi in drugih krajih Argentine in Urugvaja. Politične in gospodarske razmere v Argentini so zahtevne, kar seveda občutijo tudi naši rojaki. Minister Arčon in škof Jamnik sta se strinjala, da je potrebno narediti vse, kar je mogoče, da slovenska šola Antona Martina Slomška v Mendozi nadaljuje z delom in da se ji pri tem pomaga s finančnimi sredstvi. Minister Arčon je poudaril, da bodo še naprej finančno podpirali različne kulturne dogodke, slovenske šole, obisk maturantov Rasti v Argentini in različne druge dejavnosti med rojaki po svetu, saj je ohranjanje in spodbujanje kulture, jezika in medsebojnega druženja tisto, kar ohranja zavest o lastni identiteti in pripadnost domovini Sloveniji. V nadaljevanju sta minister Arčon in škof Jamnik govorila še o razmerah v Evropi in tudi v zamejstvu, saj se kulturna in verska dejavnost lepo dopolnjujeta tudi na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in Porabju.

V Ukvah v Kanalski dolini je bil v petek „Večer slovenske kulture“, ki ga je pripravilo Slovensko kulturno središče „Planika“. V ospredje je prišla misel, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini preživela, živela in se prenašala iz roda v rod. Včeraj je bila v župnijski dvorani Antona Gregorčiča v Štandrežu pri Gorici prireditev ob slovenske kulturnem prazniku, ki sta jo oblikovala prosvetno društvo Štandrež in Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje. Ponovitev bo v sredo zvečer v dvorani Gnidovčevega doma na Mirenskem Gradu. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa bo nocoj večer Društva slovenskih izobražencev. Dr. Lenart Škof se bo pogovarjal z dr. Cirilo Toplak, avtorico monografije Naša vera: Naravoverstvo na Primorskem, ki je lani izšla pri Založbi Alma Mater Europaea – Institutum Studiorum Humanitatis. V slovenski znanstveni prostor prinaša pomembna spoznanja v zvezi z donedavno neznanim in spregledanim kulturnim fenomenom. Gre za izčrpno študijo tradicionalnega verovanja primorskih starovercev in njihovega življenja. Monografija analizira kompleksno in v marsičem prelomno delo Pavla Medveščka - Klančarja Iz nevidne strani neba (2015), ob lastnih dognanjih avtorice na podlagi terenskih raziskav in akademskih uvidov. Knjiga bo nocoj doživela svojo tržaško predstavitev v Društvu slovenskih izobražencev. Predstavitev knjige je bila že predvidena lanskega 4. decembra, pa je bila preložena zaradi bolezni. Prof. dr. Cirila Toplak je predavateljica in raziskovalka na Oddelku za politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je tudi predstojnica raziskovalnega Centra za politično teorijo. Prof. dr. Lenart Škof je predstojnik Inštituta za filozofske in religijske študije na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper in dekan fakultete AMEU - ISH ter tudi predsednik slovenskega Društva za primerjalno religiologijo.

Maks Rozman iz slovenske gimnazije v Celovcu je zmagal na letošnjem govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem. Na začetku oddajo smo slišali nekaj spominov predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravka Inzka na letošnjega Tischlerjevega nagrajenca Karla Smolleta, nato je več o govorniškem natečaju za mlade povedal predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof [5:54], govor Maksa Rozmana smo objavili v celoti [12:53], nato pa še pogovor z dijakom, ki sicer prihaja iz Loma pod Storžičem [20:23]. Slišali ste tudi, kaj so povedali mladi na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah: Nadja Kramer, Katja Berk Bevc, Simon Kummer in Emanuel Meserko [24:10]. K mikrofonu jih je povabil Alen Salihović.   

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja.  Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.