V gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni, le nekaj metrov od mejne reke Mure, je med 240-imi približno 50 dijakov iz Slovenije. Vpisi Slovencev so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli načrtno razširjati program vpisovanja, saj so ponudili tudi pouk slovenščine, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala profesorica Norma Bale. Kaj pa poučevanje slovenščine za avstrijske dijake? Kažejo zanimanje, zato se je šola zdaj povezala s Pavlovo hišo iz Potrne. Gre za znamenje medkulturnega razumevanja in spoštovanja. Slovenski dijaki so za STA povedali, da po maturi razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji, pri slednjem jim bo koristilo znanje nemščine in pridobljene povezave. Tedensko imajo na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini in materinščino lahko izberejo tudi na maturi. 

V slovenskem domu v Carapachayu v Buenos Airesu so se zelo potrudili, da bi bili zadnji tedni minulega leta čim bolj veseli. Pripravili so t.i. štiri vesele sobote. Sem sodi tudi tradicionalni dvanajsti po vrsti Evropski večer, ko so bile prisotne češka, poljska, bolgarska, litovska in španska folklorna skupina. Na kuharskem tečaju so udeleženci videli, kako se pripravi potico in medenjake. Takrat je bila kuhinja doma kar premajhna za vse udeleženke pa tudi udeležence. Lepo je bila obiskana tudi večerja s plesom. Ko nekateri tarnajo, da primanjkuje ljudi, ki bi poprijeli za delo, iz karapačajskega doma sporočajo, da so v zadnjem letu dobili precej novih članov, ki se zanimajo in poskušajo, po svojih močeh, pomagati pri prireditvah. Tako se zdaj pripravljajo na vsakoletni “Pust po ta starem”, ki bo v nedeljo, 11. februarja, v domu. 

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem so po tradiciji prvi pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. V včerajšnjem lepem sončnem popoldnevu se je osrednja dvorana doma lepo napolnila, prav tako je bilo lepo polno prizorišče za nastopajoče: vokalni skupini Lipa iz Velikovca in „Akzent“ iz Ledinc, duo Darja Čertov in Verena Smrtnik ter na klavirju Zlatina Riepl. Osrednji govornik je bil profesor fizike in verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu Christian Urak. V nagovoru se je ustavil pri vodilni temi „Narod – zdravo drevo raste iz zdravih korenin“ in je narod primerjal z lipo – od nevidnih korenin pod zemljo, preko debla, do vej, mogočne krošnje in posameznih listov. Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo na avstrijskem Koroškem v četrtek, 8. februarja, v iKultu v Celovcu ob sodelovanju obeh krovnih kulturnih organizacij.

Karel Smolle je za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem prejel najvišjo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza. Med drugim pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu, bil je ustanovitelj Koroške dijaške zveze, dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti. Objavili smo nagovor Marjana Pippa in zahvalo nagrajenca. 

Slovenska skupnost v Buenos Airesu se sredi južnega poletja veseli prihoda slovenskega duhovnika. Včeraj zvečer je v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v središču argentinske prestolnice uvodno sveto mašo daroval Robert Brest, duhovnik murskosoboške škofije. To nedeljo ga bodo z veseljem pozdravili med drugim v društvu Slovenska pristava v Castelarju. Brest je v Argentini že deloval pet let, od decembra 2015 do februarja 2021. Še posebej se je posvetil otrokom in mladini. Pri prvem slovesu od slovenske skupnosti v Argentini so naglasili, da se je hitro znašel med neznanimi verniki v velemestu, po petih letih so se poslavljali kot dobri prijatelji. Pomoč slovenskega duhovnika bo zagotovo več kot dobrodošla, potem ko je v začetku meseca umrl dolgoletni slovenski duhovnik in delegat dr. Jure Rode.

24 učiteljic in učiteljev iz slovenskih sobotnih šol iz Argentine, Avstralije, Urugvaja in Združenih arabskih emiratov se v teh dneh udeležuje posebnega seminarja, ki ga pripravlja Zavod za šolstvo ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tako je udeležence včeraj sprejel minister Matej Arčon in dejal: Na uradu podpiramo dejavnost vseh vas, ki delate z dušo in v ohranjanje slovenskega jezika in kulture vlagate košček sebe. Na seminar so prišli učitelji, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini. Kaj jim to pomeni, so nam povedali Gabrijela Oblák iz Buenos Airesa, Aleksander Temlin iz Urugvaja in Nevenka Golc-Clarke iz Avstralije. Seminar, ki se bo zaključil v soboto, bo namenjen tudi izmenjavi izkušenj in mreženju. 

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je včeraj v državnem zboru obljubil pomoč šoli Antona Martina Slomška v Mendozi. To je edina slovenska šola v Latinski Ameriki, njeno delovanje je zaradi krize v Argentini negotovo. Starši ne zmorejo več plačevati šolnine, šola je namreč zasebna in mora sredstva v celoti zagotoviti sama. Pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon je za naš radio povedal, da so se v velikih težavah znašli lansko leto, saj je v Argentini velika inflacija - do novembra je bila letna inflacija 170-odstotna, decembra pa 25,5-odstotna. Negotov je tudi pogled v prihodnost, saj ne vedo, kaj bo prinesel nov predsednik vlade. Minister Arčon je pojasnil, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu redno financira delovanje šole, ki ima ob predpisanih predmetih tudi slovensko kulturo, književnost in verouk. Lani je od urada prejela 11.000 rednih sredstev, oktobra pa še dodatna sredstva. Pomoč za šolo zbira tudi Slovenska Karitas. Povezavo najdete na naši spletni strani.

Karel Smolle je včeraj v Celovcu prejel 45. Tischlerjevo nagrado. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta mu jo podelila ... za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni v Avstriji ter izredne dosežke v prid slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem ... je dejal dr. Zdravko Inzko, sedanji predsednik Narodnega sveta, Smolle je bil na njegovem mestu pred 13-imi leti. Med drugi pa je zaslužen za ustanovitev dvojezične trgovske akademije v Celovcu in Slovenske gospodarske zveze, dvakrat je bil poslanec v avstrijskem zveznem parlamentu. Tako je naglasil lavdator Marjan Pipp: Njegova obširna tudi zunanjepolitična dejavnost in njegovo delovanje v številnih parlamentarnih odborih pa sta dokaz, da koroški Slovenec lahko povsem enakovredno in uspešno opravlja tudi politične naloge, ki se ne tičejo manjšinskega vprašanja, ne da bi zato moral odstopati od linije samostojnega nastopanja koroških Slovencev ali bi bil celo primoran v asimilacijo. Na Dunaju je imel veliko povezav tudi z evropskimi politiki, dejaven je bil v času osamosvajanja Slovenije, zato je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle naglasil, da na šaljiv pove resnico in kritiko, je neprizanesljiv, nikoli žaljiv. V svoji zahvali je Karl Smolle izpostavil, da nikoli ni delal sam, da je vedno ob sebi zbral ljudi, ki pa niso vedno bili somišljeniki.  Sinoči so v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade, prvo mesto je osvojil Maks Rozman iz Loma pod Storžičem, ki je dijak slovenske gimnazije v Celovcu. 

Željo po še več povezanosti in sodelovanja so na sobotnem tradicionalnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja, ki je tokrat potekalo v Kobaridu, podčrtali udeleženci. Vrhunec srečanja, ki so ga v kulturnem delu oblikovali nastopajoči iz Posočja in Benečije, je bila podelitev Gujonovih priznanj, ki jih najbolj zaslužnim za delo v Videmski pokrajini vsako leto podelijo v spomin na župnika Paskvala Gujona. Letošnja prejemnika sta bila Margherita Trusgnach za kulturno ustvarjanje, organizacijsko udejstvovanje in povezovalno vlogo med Benečijo in Posočjem ter Osvald Errath za dolgoletno aktivno delovanje pri ohranjanju zborovskega petja in slovenske besede v Kanalski dolini. Pred kulturno prireditvijo je potekalo srečanje županov iz Posočja in Benečije, udeležila se ga je tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Župani so izpostavili, da si želijo konkretnejšo pomoč obeh držav pri uresničevanju razvojnih projektov. Ministrica jih je spodbudila, naj skupaj sodelujejo pri prijavah na čezmejne razpise.
Več prisotnih je opozorilo, da na italijanski strani velik izziv predstavlja majhnost občin, ki z omejenimi kadri ne zmorejo ustrezno in do časa pripraviti kompleksnejših projektov. Pojavila se je pobuda po vzpostavitvi določene organizacije, ki bi združevala interese posameznih deležnikov in predvsem pomagala pri pripravi skupnih projektov ter pridobivanju zunanjih sredstev. Eno od rešitev vidijo tudi v oblikovanju Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZST) v Kanalski dolini, ki bi sicer segalo kar v tri države, Slovenijo, Avstrijo in Italijo.

Rojaki v Sloveniji smo vabljeni, da pomagamo ohraniti edino slovensko šolo v Latinski Ameriki, osnovno šolo Antona Martina Slomška v Mendozi v Argentini. O akciji, ki jo pripravlja Slovenska Karitas, ste več povedala pravni zastopnik šole in častni konzul RS v Mendozi Jožef Šmon in strokovna sodelavka Slovenske Karitas Jana Lampe [od 17:26]. Pogovarjali smo se tudi z novim predsednikom stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti, Damijanom Terpinom [27:22] in z rektorjem tinjskega doma Jožetom Kopeinigom o letošnjem novoletnem srečanju [39:38].