Na začetku smo poročali o smrti slovenskega duhovnika in dolgoletnega delegata v Argentini dr. Jureta Rodeta. Nato smo bili povezani s Švedsko (slovenski župnik Zvone Podvinski iz Göteborga), Argentino (delegat slovenskih duhovnikov Franci Cukjati iz Buenos Airesa) in Avstralijo (frančiškan p. Simon Peter Berlec iz Kewja v Melbournu). Dodali smo še nekaj novic in vabil.   

Narodni svet koroških Slovencev je v posebni izjavi zavrnil navedbe predsednika avstrijskega parlamenta dr. Wolfganga Sobotke o domnevnih nerešljivih »pravnih težavah« za uresničitev aktualnega avstrijskega vladnega programa za ustavnopravno in dejansko izboljšanje položaja »narodnih skupin v Avstriji«. Aprila 2011 je stranka Wolfganga Sobotke pristala na kompromis glede krajevnih napisov, ki je bil nepravičen, ker je bila 10-odstotna klavzula ustavnega sodišča potisnjena na stran in je narodna skupina izgubila 200 dvojezičnih krajevnih napisov. V zameno pa je bil obljubljen »nov in hiter zakon o narodnih skupinah.« Po skoraj 13 letih tega hitrega zakona, ki je zastarel, saj je v veljavi že od leta 1976, še vedno ni. NSKS tudi navaja: »Dve tretjini pripadnikov narodne skupnosti še vedno nimata dostopa do dvojezičnega sodstva, vendar lahko Slovenec iz Ljubljane ali Trsta, ker je državljan EU, na sodišču v Celovcu uporablja svoj materni jezik, koroški Slovenec pa ne. Ali lahko kdo to pojasni? V tem pogledu se Avstrijska državna pogodba že 68 let ne izvaja.«

V gledališču Ristori v Čedadu v Beneški Sloveniji bo to soboto, 6. 1. 2024, na god svetih treh kraljev, potekal že 60. Dan emigranta, ki velja za največji dogodek Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline, na katerem predstavijo svoje stanje, probleme in pričakovanja ter pokažejo dosežke na kulturnem področju. Dogodek pripravljata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. V imenu slovenskih organizacij bo govorila Vida Rucli, predstavnica društva Robida iz skoraj opuščene beneške vasice Topolovo. Kot predstavnik politike bo govoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. Povabili so tudi Rosanno Rabuano iz Ministrstva za notranje zadeve. V kulturnem programu, ki ga bosta povezovali Katja Canalaz in Mojca Gerdol, bodo nastopili mladi harmonikarji (Filippo Lauretig, Thomas Gosgnach, Elia in Ezio Qualizza), Matika duet (Fanika Coren in Matteo Parillaud) in Cristopher Chiabai. Beneško gledališče pa bo uprizorilo novo komedijo z naslovom Skopac. Gre za delo The Mousetrap Agate Christie, ki so ga prevedli v beneško slovenščino. Pod režijo Alide Bevk bodo recitirali Cecilia Blasutig, Andrea Trusgnach, Nicolò Sibau, Graziella Tomasetig, Michele Qualizza, Luigi Chiabai, Emanuela Cicigoi in Igor Cerno. Dan emigranta se je rodil leta 1963. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božičnih in novoletnih praznikih vračali v svet s trebuhom za kruhom. Nato je prerastel v največjo kulturno in politično prireditev Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Odpadel je samo v letih 2021 in 2022 zaradi pandemije novega koronavirusa.

Kako so se na božič pripravljali in kako so ga praznovali naši rojaki? Povezani smo bili z Argentino (lazarist Toni Burja iz Slovenske vasi v Buenos Airesu od 0:57 naprej), Avstralijo (frančiškan p. Darko Žnidaršič iz Merrylandsa v Sydneyju od 12:13 naprej), Kanado (salezijanec Drago Gačnik iz Hamiltona od 22:10 naprej), Francijo (župnik v Freyming-Merlebachu Jože Kamin od 32:31 naprej) in Nemčijo (župnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori od 42:40 naprej). Poročali smo (od 53:55 naprej) tudi o podelitvi 36. Černetove nagrade ter nanizali še nekaj novic …  

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani. 

V Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem bo tudi tokrat na začetku januarja potekalo tradicionalno Novoletno srečanje treh Slovenij. Naslov ima Viri slovenskih vrednot nekoč in danes, je za naš radio povedala podpredsednica Katoliške akcije Marija Gruškovnjak. Prvi dan bosta govorila dr. Matija Ogrin in dr. Herta Maurer Lausegger, sobotno popoldne 13. januarja pa bodo oblikovali mladi. Zvečer bo še odprtje razstave Marte Kunaver in koncert v kapeli tinjskega doma.  V nedeljo, 14. januarja, bosta gosta škofa dr. Andrej Saje in dr. Jože Marketz, ki bosta govorila o sinodi in darovala tudi sveto mašo. Za novoletno srečanje v Tinjah se je potrebno prijaviti do 5. januarja na spletu. 

Tischlerjevo nagrado 2024 bo prejel Karel Smolle, sta sporočila Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, ki nagrado podeljujeta kot najvišje priznanje obeh organizacij za kulturne in politične delavce za vrhunske prispevke na področju umetnosti, znanosti, kulture in politike, ki so pomemben prispevek v zakladnici slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Smolle bo 45. Tischlerjevo nagrado prejel za dolgoletno politično delovanje na zvezni in deželni ravni, za izredne dosežke v prid slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Podelitev bo v ponedeljek, 22. januarja 2024, v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu. Nagrado bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze mag. Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Zdravko Inzko.

Med prejemniki državnih odlikovanj, ki jih je včeraj podelila predsednica republike, so bili tudi predstavniki manjšin iz sosednjih držav. Andrea Kovač, Karel Holec, Erika Köleš Kiss in Metka Lajnšček so medaljo za zasluge prejeli za izjemne zasluge oz. zasluge na področju ohranjanja jezika, kulture in narodne identitete Slovencev na Madžarskem ter prizadevanja za vsestranski razvoj in napredek Porabja oz. za utrjevanje njihovih vezi z matično domovino. Profesorju dr. Petru Gstettnerju je Nataša Pirc Musar medaljo za zasluge podelila za dolgoletno delo na področju manjšinskega šolstva in kulture ter tvornega zavzemanja za reševanje problematike Slovencev na Koroškem. Samo Pahor je sprejel medaljo za zasluge za vztrajno in dolgoletno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji ter ohranitev slovenskega jezika v javnosti Italijanske republike. Slovesnosti se je udeležila tudi državna sekretarka na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki je po dogodku nagrajencem čestitala in se jim tudi sama zahvalila za njihova prizadevanja in neutrudno delo.

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Veleposlaništva in generalni konzulati naše države po svetu so pomemben steber, ki povezuje slovenske skupnosti z domovino, je na rednem letnem posvetu slovenske diplomacije naglasil minister Matej Arčon, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z državno sekretarko Vesno Humar sta se srečala z veleposlaniki in generalnimi konzuli, ki delujejo v državah, kjer je številčnejša slovenska skupnost. Zbrani so govorili tudi izzivih le-teh in ob tem so bile predstavljene zanimive pobude. Veleposlaniki so se med drugim zavzeli za to, da bi v čim več mestih, kjer živi slovenska skupnost odprli Slovenske kulturne centre (SKIC-e). Minister je napovedal, da bo Urad po povezovanju na kmetijskem in gospodarskem področju vzpodbudil še povezovanje organizacij iz različnih držav na kulturnem. Eden izmed prednostnih ciljev so tudi mladi in povratništvo. V ta namen je vlada pretekli teden ustanovila Delovno skupino za pripravo ukrepov na področju vračanja slovenskih izseljencev in njihovih potomcev v Slovenijo. Bliža se tudi leto 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica gostili projekt Evropska prestolnica kulture. Urad vodi več aktivnosti na tem področju. Veleposlaniki in generalni konzuli so se ministru Arčonu zahvalili za finančno kot tudi siceršnjo podporo skupnostim, brez katere marsikatera organizacija, ki skrbi za ohranjanje slovenstva, jezika in tradicij v zamejstvu in na tujem, ne bi več obstajala.