Bogato je bilo praznovanje velike noči pri naših rojakih. P. Darko Žnidaršič iz Sydneyja v Avstraliji jo je obhajal s tremi skupnostmi: v Merrylandsu v Sydneyju, kjer so zjutraj imeli vstajenjsko procesijo in sveto mašo, opoldne je mašo daroval v Wollongongu in zvečer v Canberri. Gospodinje vsako leto pripravijo jedi za blagoslov, kako je bilo z njim? Blagoslov jedi na veliko soboto je bil v Sydneyju popoldne in po večerni vigiliji, na veliko noč pa po vseh treh svetih mašah. Treba je namreč upoštevati, da nekateri rojaki v slovensko cerkev pridejo od daleč. Velika noč je v prvi vrsti verski praznik in naš sogovornik je rojake spodbudil, da bi se med seboj še bolj povezali in utrdili živo vero, ki ni samo, da v nekaj verjamemo. „Vstali Gospod, ki je sam prišel naproti Magdaleni in učencem, prihaja tudi k nam in nas spodbuja, opogumlja, da odrinemo na globoko, da poživimo vezi.“ Več o veliki noči pri rojakih v Sydneyju tudi s fotografijami na naši spletni strani.

V Lemontu pri Chigagu v ZDA, v Ameriških Brezjah, so slovenska velikonočna bogoslužja potekala v lepo okrašeni cerkvi, bogatilo jih je tudi lepo petje zbora, ki je dediščina p. Vendelina Špendova. Velikonočno procesijo okrog cerkve in samostana pa so imeli že na veliko soboto zvečer, po koncu obredov,„ nam je povedal župnik, frančiškan p. Metod Ogorevc. V Lemontu je tudi običaj, da se ob velikonočnem zajtrku v slovenskem katoliškem domu zberejo že po maši na cvetno nedeljo. Lep običaj, ki ga ohranjajo, je tudi priprava butaric. Poglejte si na naši spletni strani.

Delo izseljenskih duhovnikov je v prazničnih dneh še bolj zahtevno kot sicer, prevoziti morajo več sto kilometrov, saj rojaki ne živijo le v enem kraju izseljenske župnije. So pa rojaki teh srečanj zelo veseli. Tako je tudi v Stuttgartu v Nemčiji, kjer je župnik Aleš Kalamar. „Pomembna so tudi srečanja po svetih mašah. Sploh po pandemiji, ko se je pokazalo, kako ljudje drug drugega pogrešajo. Naše skupnosti so začele rasti, tudi število naših vernikov se veča in to mi je v veliko zadovoljstvo.“ Vse bolj pomembno delo izseljenskih duhovnikov so obiski bolnikov. V mislih ima predvsem tiste iz prve generacije, ki so v Baden-Württemberg prišli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ki se ne bodo niti vrnili v Slovenijo, njihovi otroci pa so zaradi služb razseljeni po Nemčiji in po svetu in se domov vrnejo enkrat, morda dvakrat na leto. „Bolj kot ne smo mi edini stik z njimi in z domovino.“ Več o praznovanju velike noči med Slovenci po svetu tudi v fotografijah med novicami na naši spletni strani.

O begu in kroženju možganov - o izseljevanju mladih iz Slovenije in vzpostavljanju pogojev za njihovo vračanje so včeraj govorili na Komisiji državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Gost je bil tudi doc. dr. Dejan Valentinčič, in sicer je predstavil izsledke raziskovalnega poročila na to temo, ki sta ga pripravila ASEF in Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Kot je že pred časom povedal za naš radio, udeleženci poročila od naše države pričakujejo spremembo zakonodaje. Preučili so tudi ukrepe v evropskih državah. Doc. dr. Valentinčič. Vlada naj zato oblikuje ukrepe in programe za vračanje Slovencev v domovino ter vzpostavi enotno informacijsko točko za Slovence zunaj meja o sodelovanju, vračanju in priseljevanju, so včeraj sklenili v državnem zboru. Pri begu možganov pa ne smemo razmišljati le o ozemlju Slovenije, temveč o celotnem slovenskem kulturnem prostoru.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon se je konec tedna mudil pri slovenski skupnosti na Češkem, udeležil se je več dogodkov v okviru Slovenskih dni v Brnu. Na srečanju z guvernerjem Južnomoravske regije Janom Grolihom je bil poudarjen pomen ohranjanja stikov z rojaki, ki živijo zunaj meja matične domovine, izpostavljeno je bilo dobro sodelovanje in prijateljstvo in zgodovinske vezi med državama. Poleg krepitve kulturnih vezi je pomembno tudi gospodarsko sodelovanje, pri čemer pomembno vlogo igrajo slovenska društva, posamezniki, veleposlaništva in konzulati. Na filozofski fakulteti v Brunu ohranjajo študij slovenščine. Tam je potekalo tudi srečanje slovenistk iz Prage, Barbudic, Brna in Bratislave. Na Češkem živi več kot 400 Slovencev, obe državi pa veže bogata skupna zgodovina srednjeevropskega prostora. Kar 60 slovenskih občin je pobratenih s češkimi, so še sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

Rojaki v Melbournu v Avstraliji so velikonočne praznike obhajali s slovenskim župnikom, frančiškanom p. Simonom Petrom Berlecem. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se je skupnost postarala in da je pomemben del postalo obiskovanje bolnikov po bolnišnicah in domovih za ostarele. „To sem si zadal za svoje poslanstvo, ne samo ob teh praznikih. Želim res obiskati vsakega, ki to želi. Nobenemu se ne silim, vedno znova pa dam možnost in sem v teh predprazničnih dneh obiskal precej ljudi. Celo na veliko soboto zvečer, po samih obredih sem odšel v bolnico mazilit gospo, ki je sedaj žal že pokojna …” P. Simon Peter Berlec je povedal še, da je med rojaki bojazen: „Rojaki so ob februarski novici, da bodo frančiškani počasi odšli iz Avstralije, izrazili bojazen, kdo jih bo pokopal v slovenščini.“ Več o tem in velikonočnem praznovanju, tudi s fotografijami, na naši spletni strani.

Slovenska pesem, še posebej vstajenjska, dviguje praznično razpoloženje pri rojakih, tudi na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu, nam je povedal slovenski župnik, delegat Jože Kamin. Pevci so zelo obogatili mašo na velikonočno jutro: „Slovenija nam res ni manjkala, saj smo jo doživljali v naši sredi. Ob trojni aleluji smo začutili, da je Gospod vstal. Bogu smo bili hvaležni za odrešenje in dar večnega življenja.“ Na vzhodu Francije se že pripravljajo na tradicionalno prvomajsko romanje v Habsterdick, letos bodo praznovali tudi 40. obletnico duhovniškega posvečenja župnika Kamina. Na slovesnost bo iz Slovenije prišel tudi škof Anton Jamnik. 

Ob praznikih pri rojakih še posebej do izraza pride slovenska tradicija. Tudi v Argentini, kjer so za veliko noč mladi pekli potice, za cvetno nedeljo pa otroci izdelovali butarice. „Šolski otroci so nad tem navdušeni. S tem se naučijo nekaj o slovenskih prednikih, o slovenskih navadah,“ nam je povedala članica odbora Slomškovega doma in uredniškega odbora Svobodne Slovenije Mariana Poznič. Obredi velikega tedna so potekali v slovenski cerkvi Marije Pomagaj, kjer so sodelovale različne krajevne skupine, na veliko noč pa se zberejo po slovenskih domovih. Vse slovesnosti sta vodila dva duhovnika, dr. Jure Rode in delegat Franci Cukjati. „Omenjena skrbita za slovenske maše v petih slovenskih domovih si lahko mislite, da je to kar pestro, saj nista več mlada, predvsem gospod Rode je že visoko v visokih letih. To je res velik napor, po drugi strani pa seveda za skupnost ni zadosti, da duhovnik pride, odmašuje in gre naprej. Zato se vedno obračamo na slovensko Cerkev, da nam pri tem malo pomaga.“ 

Da se ljudje nekako prebujajo in v slovensko cerkev znova pridejo tudi mlajši, nam je povedal župnik v slovenski župniji svetega Gregorija velikega v Hamiltonu v Kanadi, salezijanec Drago Gačnik. Pred cvetno nedeljo so imeli duhovno obnovo, kjer je bila priložnost za slovensko sveto spoved. Za to priložnost so povabili novega slovenskega župnika iz Toronta Leopolda Valanta. Posebej velik obisk je bil na veliki petek, ki je v Kanadi državni praznik. Po obredih so v dvorani postregli z ribjim kosilom. Postregli so več kot 180 porcij, izkupiček so delno namenili slovenski šoli. Več kot besede povedo fotografije o praznovanju velike noči pri rojakih po svetu, te si poglejte na naši spletni strani. 

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.