V Beneški palači v Naborjetu v Kanalski dolini je to nedeljo potekala pevska revija Koroška in Primorska pojeta. Vzdušje je bilo lepo, saj je potekala po štirih letih prekinitve zaradi pandemije. V do zadnjega kotička polni dvorani so nastopili Moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, zbor Oktakord iz Celovca, Skupina Akzent iz Pečnice, Vokalna skupina Drežnica, Mešani pevski zbor s Planin iz Bovca in Mešani pevski zbor Cominum iz Komna. Dogodek je v slovenščini in italijanščini moderirala mlada Žabničanka Mojca Gerdol. Letošnje izvedbe se je udeležilo tudi lepo število domačinov. Med prisotnimi je bila tudi Anna Micelli, županja Občine Rezije in odbornica za kulturo Skupnosti gorskega območja za Železno in Kanalsko dolino. V kratkem dvojezičnem nagovoru je prisotne opozorila na pomen takšnih dogodkov, ki vrednotijo kulturo in pri katerih se lahko ljudje zberejo in družijo. Revija Koroška in Primorska pojeta se je do zdaj odvijala na Trbižu, letošnja izvedba v Naborjetu je nekako predstavljala izziv, ki je očitno bil uspešen. Letos je prireditev organiziralo Združenje don Mario Cernet v partnerstvu s Slovenskim kulturnim središčem Planika in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, z Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, z Zvezo slovenskih kulturnih društev, z Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, z Zvezo pevskih zborov Primorske in z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, še piše petnajstdnevnik Dom

Ob današnji 12. obletnici memoranduma o dvojezičnih krajevnih napisih, uradnem jeziku in ukrepih za sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da bistveni deli še niso izpolnjeni. Ni še hitro obljubljenega novega zakon o narodnostnih skupnostih. Tudi obljuba za popolni prevzem in sistemsko financiranje Slovenske glasbene šole s strani zveze in dežele še ni izpolnjena. Trenutno nosi celotno breme dežela Koroška, za kar NSKS izraža svojo hvaležnost. Prav tako je še vrsta pomanjkljivosti na področju kažipotov in dvojezičnih napisov. Narodni svet po tako dolgem času pričakuje popolno uresničitev vseh točk memoranduma, predvsem pa čimprejšnje sprejetje novega zakona.

V Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije so v nedeljo praznovali obletnico posvečenja slovenskega župnika Jožeta Kamina, „ki že 40 let skrbi za Slovence v Merlebachu, tudi na jug Francije je hodil, na sever, v Parizu je pomagal. Veliko obveznosti in odgovornosti je imel za pastoralo Slovencev v Franciji in je danes tudi narodni delegat za pastoralo Slovencev v Franciji pri škofovski konferenci,“ je povedal škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Na posvečenju leta 1983 se je zbralo okoli tisoč Slovencev, med njimi tudi škof Lenič, v nedeljo jih je bilo okoli 300. „Skupnost se je postarala.“ Slovesno je bilo tudi v ponedeljek, 1. maja, ko so rojaki z vzhoda Francije tradicionalno poromali v Habsterdick. V tamkajšnji cerkvi je tudi podoba brezjanske Marije Pomagaj, zato cerkev imenujejo tudi slovenske Brezje

Sodobno slovensko in večjezično gledališče na Koroškem“. To je bila tema predavanja Andreja Lebna, profesorja za slovensko literaturo in kulturne vede na oddelku za slavistiko Univerze v Gradcu, ki ga je imel danes na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Kakor piše na spletni strani akademije, sodi gledališče med najvidnejše in najbolj gledane kulturne dejavnosti slovenske manjšine na Koroškem. Dejavnost pa zaobjema razen slovenskih tudi dvo- ali večjezične in nemške predstave, gostovanja in festivale in je del vse bolj raznolike koroške gledališke scene. Čedalje več gledališčnic in gledališčnikov, ki prihajajo iz manjšinskega ali slovenskega okolja – naj gre za igralstvo, režijo, scenografijo, ples ali glasbo – sodeluje z neinstitucionalnimi in institucionalnimi gledališči v ožji in širši regiji, pri televizijskih in filmskih produkcijah, formirale pa so se tudi skupine, ki omogočajo nove oblike sodelovanja

Pri Rafaelovi družbi so izšle tematske karte slovenskih zemljepisnih imen v zamejstvu, nam je povedal ravnatelj Lenart Rihar. Tematske karte pokrivajo avstrijsko Koroško in Štajersko, Porabje in Italijo, vsa štiri zamejstva je v besedilu predstavil dr. Jernje Zupančič. Opravljeno je veliko, večletno delo iskanja virov in primerjanja, saj obstaja uraden register zemljepisnih imeh, ki ga je bilo treba primerjati z drugimi viri. Tematske karte so na voljo ne le v Sloveniji, ampak tudi v knjigarnah v zamejstvu.

Včeraj se je začela slovenska turneja odmevnega, večkrat nagrajenega dokumentarnega filma »Izginjanje / Verschwinden« scenaristke in režiserke Andrine Mračnikar. Ljubljansko premiero sta spremljala posvet in okrogla miza -slednje se je udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Na premieri so režiserki izročili tudi nagrado Štigličev pogled za izjemno režijo. Andrina Mračnikar se v filmu sprašuje, ali skupaj z jezikom umirata tudi spomin in lastna zgodovina. Da bi to preprečili, bi morali, kot to v filmu pove eden od vidnih koroških Slovencev, odvetnik Rudi Vouk, na avstrijskem Koroškem imeti dvojezično izobraževanje od jasli do univerze ter vseprisotno vidno dvojezičnost. V ljubljanskem Kinodvoru je Izginjanje na sporedu še ta petek in nedeljo ter v ponedeljek, torek in sredo prihodnji teden. Na ogled je tudi prek spletne strani. Izginjanje si bo v tem mesecu mogoče ogledati še v Slovenj Gradcu, Izoli in Cerknici. Predvajanje in pogovor z režiserko bo danes v Mestnem kinu Domžale in jutri na Škrabčevi domačiji v Hrovači pri Ribnici. 

Slovenske mladinske organizacije z avstrijske Koroške vabijo na “Pravljični večer za odrasle”, ki bo jutri v Celovcu. Gonilo projekta so pripovedovalke in pripovedovalci iz devetih knjižnic iz Slovenije. Obisk v klubskih prostorih v Celovcu po poročanju Krščanske kulturne zveze zanje ni nova izkušnja. Leta 2019 so že navdušili obiskovalce. Tudi za jutri napovedujejo, da se bo občinstvo lahko potopilo v zanimiv svet pravljic. Dopoldne bodo nastopili tudi za dijake na dvojezični trgovski akademiji v Celovcu. Jutri dopoldne pa bomo lahko sledili zasedanju Medskupine Evropskega parlamenta za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike, ki bo v Strasbourgu. Predstavniki Enotne liste in Narodnega sveta koroških Slovencev bodo zbranim, med katerimi bodo tudi nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz Avstrije in Slovenije, podali strnjen pregled aktualnih izzivov pri varstvu slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pravice so ji sicer zagotovljene na podlagi avstrijske zvezne ustave in mednarodnopravnih sporazumov, a v praksi se ne izvajajo zadostno ali z veliko zamudo. V zadnjem času se kopičijo primeri neupoštevanja tako ustavnih kot mednarodnopravnih določb, ki neposredno prizadevajo manjšino, zlasti na področju izobraževanja. 

Arhivi slovenske skupnosti iz Bethlehema v Pensilvaniji v Združenih državah Amerike bodo ohranjeni. Prizadevanja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in Generalnega konzulata naše države v Clevelandu so obrodila sadove. Tako ne bo izgubljena slovenska dediščina v arhivih tako evangeličanske kot katoliške cerkve v mestu. Marca je bila zadnja maša v katoliški cerkvi sv. Jožefa, 23. aprila pa je zadnje bogoslužje potekalo še v evangeličanski cerkvi sv. Janeza, ki je bila v letih 1910 do 1916 zgrajena s strani prekmurskih Slovencev. Zadnjega bogoslužja sta se udeležila tudi generalna konzulka Republike Slovenije v Clevelandu Alenka Jerak in škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji Leon Novak. V sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije je strokovna sodelavka evangeličanske cerkve dr. Klaudija Sedar uspešno izvedla evidentiranje in prevzem arhiva, ki bo prepeljan v Slovenijo. Urad za Slovence po svetu je popis in prevzem tudi finančno podprl. 

Vključenost slovenske narodne manjšine v Italiji v čezmejne programe je zelo pomembna, so poudarili na nedavnem srečanju slovenskih ministrov za kohezijo in regionalni razvoj ter za zamejstvo in izseljenstvo z obema krovnima organizacijama, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem ter Kmečko zvezo. Podčrtali so program Interreg Italija-Slovenija 2021-2027. Projektno pisarno, ki deluje pod okriljem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, finančno podira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister Matej Arčon. Dotaknili so se tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras Carso. Združenje bo imelo ključno vlogo pri sodelovanju na področjih skupnega čezmejnega interesa, kot so denimo civilna zaščita, mobilnost, zdravstvo. Poudarjeno je bilo, da je za Slovenijo strateškega pomena, da je sedež tega organa v naši državi.

Na današnjo 68. obletnico podpisa Državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, bolj znano kot Avstrijske državne pogodbe, v Deželni hiši v Celovcu prav zdaj predstavljajo zbornik o aktualnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Mohorjeva iz Celovca je v njem zbrala prispevke s strokovnih srečanj in rezultate raziskave o stanju dvojezičnosti na Koroškem, vključen je pregled položaja drugih manjšin. Ob 19.00 pa bo v Evropski hiši v Celovcu Skupnost koroških Slovencev in Slovenk na posebni slovesnosti vročila 16. Kugyevo nagrado. Prejemnik je nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor, in sicer »v zahvalo in kot priznanje za vse delo in prizadevanja ter zgodovinske korake v prid uspešnemu razvoju slovenske narodne skupnosti kot tudi sožitju na Koroškem« ter »za vse zasluge pri krepitvi skupnega slovenskega kulturnega, čezmejnega in alpsko-jadranskega prostora v združeni Evropi.«