
Sign up to save your podcasts
Or


Bog je uslišal Spetek, prišel je Vili Resnik!
Samo en mož obstaja, ki si zasluži bolj protokolarno napoved od predsednika republike. Spoštovano poslušalstvo, gost Spetka je Vili Resnik, zvezdnik, ki je Sodražico zavzel s helikopterjem.
“Bil sem odpuljen človek, ki je razmišljal drugače. Po domače: nenormalen. Resice in natopirani lasje? Smešno, ampak tako je to bilo. Kot otrok sem rekel, da bom glasbenik in športnik! Nikoli se nisem drogiral, ženske pa … so najlepša napaka narave.”
Kaj se zgodi, ko pod Mežaklo trčita avtohtona in uvožena hribovska kultura? Car, Carice in Hostarji? Kadar stroka išče ustrezno terminologijo, mi pa si o tem ne upamo na glas, vskočita avtorja spletnih fenomenov Goran H in Dejan K – mojstra stereotipizacije druge generacije. Po gorenjski premieri in pred primorsko premiero celovečerca Pr Hostar, gaunarja “zližeta enega” še v Spetku.
Goran: “Hardcore južnjaki in kmetavzi so isti. Je stvar mentalitete in nadmorske višine. Vsi preglasno govorijo, vsaka druga beseda je kletvica.”
Miha: Kdaj boš odrastel? Filip: Ne vem, kaj pa moram narediti?
Filip Flisar, brusilec nožev, poznavalec govejega usnja, svinjske masti, motokrosa, BMX-a ter navsezadnje tudi smučanja. V zbirki posebnih, dobrih je vsaj deset nožev, poleg tistih, s katerimi reže kruh: “Ljudje hodijo na sprehode in v hribe, da si spraznijo glavo. Jaz pa grem brusit nože.”
Maček Muri se sprehaja z Muco Copatarico
Bela štruca, evrokrem, po radiu pa Neca; potem pa s katrco v vrtec k vevericam. Šampionke in prvaki, ki ste v zobne miške verjeli v dobi Stenmarka, Sandokana in Trefalta, se spominjate takega zajtrka. Če niste rasli z Vsemi, ki hitijo, ste z Murijem zagotovo. S kultno frizuro vred je v Spetek prišla Neca Falk.
Najprej se je zgodila Zlata ladja, za njo Maček Muri: “On je šminker. Za velike otroke ga pojemo ob desetih zvečer in fajn je, ker je vedno drugačen.”
“Hipiji smo v Mariboru poustvarjali glasbo tistega časa.”
Neca, ki ne vidi pravega razloga, da bi se znebila štajerskega naglasa, pravi, da so bili hipijevski časi drugačni: “Takrat si si želel početi stvari in si jih našel iz nič.”
Neca je pred kratkim izdala novo pesem z naslovom Zakaj pa ne: “Ljudje si danes želijo biti izpostavljeni. Če nimam česa pokazati, me ni. Ko bom izdala nov album, boste vedeli.”
Za človeka, ki pravi, da mu je voziček spremenil življenje na bolje, bi lahko rekli, da ni čisto resen. A Gal Jakič, ki monoski nagne pri 70 kilometrih na uro, dokazuje nasprotno. Paraolimpijec, prvi študent fakultete za šport na vozičku, sveži očka in še kaj, tudi o terencih na parkiriščih za invalide: “Prosta invalidska parkirna mesta najdeš pred nakupovalnim središčem, saj tam niso čisto pred vhodom.”
“Če pomislim, da sem imel na račun te nezgode čudovito športno kariero, je to super stvar. Seveda pa so tudi minusi.”
Tudi Galova žena Nina je na invalidskem vozičku, zato se Gal pošali, da njun otrok hodi najboljše v družini. Do besede invalidnost nima posebnega odnosa, vseeno mu je, kako ga ljudje kličejo:”Če mi prijatelj v šali reče kripelj, ni panike. Bolj prizadene percepcija, da te nekdo jemlje kot manjvredno osebo.”
"Provokacija sama zase ni vznemirljiva. Nekaj, kar sem pred dvajsetimi leti počel, mi danes ne pristoji."
Punce, bi imele ljubimca, ki v tigrastih spodnjicah izvaja twerking, ki vam vsak dan piše iz vojske in vam sredi zime nabere svežih češenj? Bi!
“Taksi službi se predstavim kot Magnifico, ker imam naročilnico na to ime. Drugače sem Robert.”
Edini frajer, ki upa priznati, da je bil v osemdesetih raje šminker kot panker, in edini tip, ki v Spetku naroči malo pivo in ohrani moško čast. Šarlatan de Balkan. In ni več na trgu!
“Malo pivo pijem zato, ker nisem hiter pivec piva. Velikega ne morem spiti, zato naročim italijančka. Dva deci.”
Če te na deževen jesenski dan zanese v Polhograjsko hribovje in misliš, da si sam, ga utegneš zamenjati za divjega moža, druida ali škrata. A brez panike, saj je gozdni pojav sila prijazen, preprost in učen mož. Avtor mnogih knjig o divježerstvu, odbitih vandravskih člankov, ljudski godec in človek, ki je prehodil skoraj vsako ped domovine, imenuje pa se Dario Cortese.
“Šel sem v gozd in rekel, da bom jedel samo poganjke in pil samo vodo. Popoldne sem bil že doma in sem lupil grenivko.”
“Že v osnovni šoli sem bil vedno v gozdu in sem nabiral gobe. Za lovca sem prepočasen in premalo spreten,” še pove Cortese.
"Dotaknem se, rešujem pa ne. Takrat dam številko psihologa"
Če ti kdo reče, da pozna punco, ki pravi, da je jasnočutna in da je pred 20 leti brez padala padla 200 metrov globoko in videla božjo brado, najbrž ne naklada:”Ko sem padla s stene 200 metrov globoko, sem imela občutek, da se derem, da nočem umreti. Imela sem kar 12-krat prebito glavo. Kljub temu sem leto po rehabilitaciji komaj čakala, da se vrnem v steno.”
Nežka Poljanšek je fizioterapevtka slovenskih olimpijcev, pomagala je tudi Tini Maze: “Massi me je klical čarovnica in hipi.”
“Desna stran telesa je racionalna, leva je čustvena. Tudi stvari, ki te veselijo, moraš uravnovesiti. “
Nežka je drobna čarovnica fizioterapije, ki pripravlja mogočna bedra naših olimpijskih lavreatov na nove zmage. Pravi, da imamo vsi ljudje celo paleto čustev, tako politiki kot športniki.
"Večini ljudi, ki jih imitiram, je to fajn."
Spetek se teden po tisoči epizodi Radia Ga-Ga poklanja tej “slovenoslovski” instituciji z vabilom, ki ga naslavlja Tilnu Artaču, na videz normalnemu mladeniču, ki ga je ravnatelj Hribar z leti izpridil v močno razcepljeno osebnost. Kdo je Tilen? Je poklicni čelist? Gorenjski primitivec? Ali nevrotična psihologinja?
"Ko se družimo na slovenskih plesnih večerih, je tam več kot polovica Američanov"
V prvem Spetku po vnebovzetju se je oglasil edini poklicni Slovenec. Zgodovinar, filmar, strokovnjak za odnose z javnostmi in raziskovalec življenja Slovencev na severnoameriški celini Joe Valenčič iz Clevelanda!
“Tudi Slovenci v Ameriki, ki več ne govorijo slovensko, so del kulture, radi imajo kulinariko, obiščejo Slovenijo …”
From the publisher's feed

10 Listeners

1 Listeners

12 Listeners

2 Listeners

8 Listeners