Spetek

Ko Bearu Gryllsu zmanjka za burek, vskoči Anže Česen. Vojak, specialec, športnik, ki ljubi težki tek in lahki puškomitraljez. Eden redkih, ki je v času hipsterskih pomehkužencev javno ponosen, da je pripravljen za bitko.

Najdlje je bil pokonci 45 ur, ko je tekel z Goričkega v Piran

Ko Bearu Gryllsu zmanjka za burek, vskoči Anže Česen. Vojak, specialec, športnik, ki ljubi težki tek in lahki puškomitraljez. Eden redkih, ki je v času hipsterskih pomehkužencev javno ponosen, da je pripravljen za bitko.

“Nič ni narobe z mano. Človek je narejen tako, da si vedno želi nekaj boljšega. Vedno iščem mejo. Če sem lahko pri -10 stopinjah Celzija v kratkih hlačah …”

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

Če bi vam nekdo povedal, da pozna arhitekta, ki poje z Jasminom Stavrosom, uči smučat Tino Maze, kreira olimpijske uniforme, snema smučarske filme in piše knjige, nastopa v demo vrsti in mu Stenmark pošilja razglednice, bi si upravičeno lahko mislili, da Spetek naklada.

Pa ni res, ker je vse res! Ime mu je Sandi Murovec – Muri in se je Spetku pridružil v Kopru, kjer je bil zlet Olimpijske odprave 2016!

“Že vse življenje počnem dve stvari – rišem in smučam. Nikoli nisem razmišljal, da na račun smučanja ne bi diplomiral.”

Trdi, da ni modni oblikovalec, ampak ustvarja kolekcije, namenjene športnikom. “Želim, da se športnik v njih počuti samozavestnega.” Pravi tudi, da trenerjem vedno pripisujejo status plejbojev: “Vsi si mislijo, da smo težki lovci. Ni važno, ali si trener pri nogometu ali smučanju.”

“Kot mulc sem šel na trening Ingemarja Stenmarka. To je, kot bi danes otroka peljali k Ronaldu ali Messiju. Igral bi nogomet do nezavesti.”

Fotograf, snemalec in muharski pisatelj, ki celo postrvi v najbolj odmaknjenih tolmunih pozna po imenih in ribjih problemih.

"Lovim jih, ker se ne pustijo ujeti"

Spetek je šel v poletni zen. V hladu krošnje vrbe žalujke je v mirno reko strmel s fotografom, snemalcem in muharskim pisateljem, likom, ki celo postrvi v najbolj odmaknjenih tolmunih pozna po imenih in ribjih problemih.

Andrej Lupinc Lupo je ljubitelj cvička in avtor različnih neumnosti, žlahtnega ribiškega nakladanja in optimizma.

“Največkrat vidimo ribe, ko poginejo. Do njih se obnašamo kot do brokolija. Niso neumne, sledijo nagonu.”

Ustanovni član ljubljanske zasedbe Laibach pravi tudi, da v Ameriki le en temnopolti obvlada muharjenje, z ribolovom pa se ukvarja vedno več žensk: “In zelo dobre so v tem.” 

Leto in teden mineva, kar je odšel kralj. Zato se je iz krožišča, ki z betonsko harmoniko in njegovim priimkom meri v begunjski Graceland, v Spetek vtiril njegov prestolonaslednik Sašo.

"Jutri bo boljše!" Življenjska filozofija legendarnega Slavka Avsenika

Leto in teden mineva, kar je odšel kralj. Zato se je mimo krožišča, ki z betonsko harmoniko in njegovim priimkom usmerja v begunjski Graceland, v Spetek utiril njegov naslednik Sašo: “Pri izobrazbi sem len tako kot stari oče, on je imel svoje zapise, jaz imam končano le nižjo glasbeno šolo.”

Na veselicah Sašo igra tudi V dolini tihi: “Mislim pa, da dedek Slaka ni nikoli igral. Imela sta zelo spoštljiv odnos, naš ata je imel raje konkurenco, kot če ga je kdo posnemal.”

“Med sošolci  sem imel veliko priseljencev. Ko so prišli na veselico, so bili vsi navdušeni nad Čebelicami.”

Narodnozabavna glasba je nepokvarjena, pravi: “Povezuje ljudi in miselnost je res pozitivna.”

Podedoval je tudi finančno politiko: “Kitarist je blagajnik v ansamblu. Najbolje je, če je pri denarju vse čisto.”

Spetek je sit centralnih oblasti in gneče na cesti, zato si gre svoje pivo hladit v Sočo. V Tolmin pojde. Ondod se snide z Janijem Kutinom iz posebne vasi, ki sliši na ime Čadrg. Jani ima tri otroke, 25 krav, pridno ženo, duet Bakalina in nobene dlake na jeziku. Mogoče pa je čas, da nas kmet skrajnega zahoda brez pametnega telefona pošola o tem, kaj je v življenju res pomembno.

Spetek je sit centralnih oblasti in gneče na cesti, zato si gre svoje pivo hladit v Sočo. V Tolmin pojde. Ondod se snide z Janijem Kutinom iz posebne vasi, ki sliši na ime Čadrg. Jani ima tri otroke, 25 krav, pridno ženo, duet Bakalina in nobene dlake na jeziku.

“Ženo sem spoznal na Sotočju. Prišla je z ravnin v hribe. Vedno je govorila, da ne bo imela kmeta. Na koncu pa je kmeta dobila.”

Mogoče pa je čas, da nas kmet skrajnega zahoda brez pametnega telefona pošola o tem, kaj je v življenju res pomembno.

“Dandanes je tako, da če nimaš vsega ni nič. Ampak ni tako. Potrebujemo hrano, streho nad glavo in to je to.”

Pravi, da mu je smisel življenja to, da lahko preživiš svojo družino in da si s svojim življenjem zadovoljen. 100-odstotno pa tako ali drugače nismo nikoli zadovoljni. Kako pa se v Čadrgu, od koder Jani Kutin prihaja, čuti Evropa?

“Vse, kar tam sprejmejo, se tiče tudi nas. Govorili so, da bodo podpirali ekološko kmetijstvo, ampak podpora je padla. Eko kmetijstvo bi moralo biti samoumevno, pa ni.”

VIDEO POSNETEK POGOVORA:

Na predpraznični Spetek, ki se rola natanko četrt stoletja po večeru, ki nam je dovolil sanje, se je oglasil kronist slovenske tranzicijske more dr. Ali Žerdin. Brez ideološkega patosa, veteranskega grebena in ribiških nebuloz je skušal pojasniti, kako je dišalo tisto pomlad, ko se je zlata generacija igrala našo prihodnost in so največji frajerji generalom kradli kape.

Na predpraznični Spetek, ki se rola natanko četrt stoletja po večeru, ki nam je dovolil sanje, se je oglasil kronist slovenske tranzicijske more dr. Ali Žerdin.

Brez ideološkega patosa, veteranskega grebena in ribiških nebuloz je skušal pojasniti, kako je dišalo tisto pomlad, ko se je zlata generacija igrala našo prihodnost in so največji frajerji generalom kradli kape.

“Pred 25 leti smo na Radiu Študent uvedli represivne ukrepe, prepovedal sem jemanje vseh nedovoljenih substanc. Dobili smo namig, da je možna racija.”

“Najprej smo v Sloveniji dočakali privatizacijo simbolnega osamosvojitvenega kapitala. To se je zgodilo že kakšnih 14 dni po osamosvojitvi.”

Doktor filozofije in profesor zgodovine Boštjan Narat se na svoji poti okrog sonca ustavi v Spetku. Ker je bil dve leti nazaj nominiran za moškega leta, bo debata kakopak tekla o fuzbalu, o čohanju mošenj nemškega selektorja, o Trumpu in Predsedniku Republike Slovenije, o 25 letnici osamosvojiteljev in o podobnih temah z visoko vsebnostjo testosterona. Kljub temu da je tudi glasbenik, Narat ne bluzi. Ampak pove.

Ljubitelj športa pravi, da ima nogomet v sebi nepričakovano pričakovanost

Doktor filozofije in profesor zgodovine Boštjan Narat se je na svoji poti okrog sonca ustavil v Spetku. Ker je bil dve leti nazaj nominiran za moškega leta, bo debata kakopak tekla o fuzbalu, o čohanju mošenj nemškega selektorja, o Trumpu in Predsedniku Republike Slovenije, o 25 letnici osamosvojiteljev in o podobnih temah z visoko vsebnostjo testosterona. Kljub temu da je tudi glasbenik, Narat ne bluzi. Ampak pove.

“Prometna nesreča je kot politika. Verjetno ne moremo odvrnit pogleda od nje, čeprav je neprijetno.”

V Spetek je prišel človek metronom, boljša polovica domačih ritem sekcij in najboljši prijatelj glasbenikov. Bobnar, mislec, skladatelj in priložnostni pevec Sergej Ranđelović – RunJoe! Posnel je skoraj vse, kar slišite domačega; česar pa ni posnel, je pa zbral in umestil v svoj muzej slovenske glasbe.

V Spetku se je oglasil človek metronom, boljša polovica domačih ritem sekcij in najboljši prijatelj glasbenikov. Bobnar, mislec, skladatelj in priložnostni pevec Sergej Ranđelović – RunJoe. Glasbenik je tudi zbiratelj slovenske glasbe, zbira jo, ker je nihče drug ne.

RunJoe pravi, da je glasba včasih spajala, danes je bolj individualna: “Ko sem bil mulc, sem si s kolegom delil slušalke. Danes muzika osamlja, ima drug namen.”

Zbiratelj glasbe ima tudi zbirko 8000 plošč. Prepričan je, da za glasbo ne rabiš medija ali posrednika, vedeti moraš le, kaj hočeš slišati.

Sergej Ranđelović pravi, da smo v Jugoslaviji šli s časom, v glasbi smo se zgledovali po zahodu. “Za danes bi to težko rekel. Problem Slovenije so poslušalci brez okusa.”

Lahko bi bil živel normalno. Lahko bi ostal strojni inženir in ekonomist z Gorenjske: z redno službo, zlatim prinašalcem, toplotno črpalko in vrtnim palčkom. Pa je ubral drugo pot. Pred štiridesetimi leti je obštopal svet, ga kasneje prevozil s kolesom, potem pa z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi našel smisel življenja.

"Ne živimo za sebe, živimo za druge!"

Lahko bi bil živel normalno. Lahko bi ostal strojni inženir in ekonomist z Gorenjske: z redno službo, zlatim prinašalcem, toplotno črpalko in vrtnim palčkom. Pa je ubral drugo pot. Pred štiridesetimi leti je obštopal svet, ga kasneje prevozil s kolesom, potem pa z oslom, dvema kozama in štirimi kokošmi našel smisel življenja. Humanitarni satelit Tomo Križnar se ustavil v Spetku!

“Vrednote so se mi obrnile na glavo šele, ko sem bil v smrtnem strahu.”

V Spetek se je po zadnjem kolesu pripeljal Rok Bagoroš

Služba Roka Bagoroša: "Balet na enem kolesu. Na motorju!"

V Spetku se je oglasil fant, ki je izumil lastno kariero. Slovenec z več kot 100.000 sledilci na družabnih omrežjih. Frajer, ki ga s telefonom slikajo zvezdniki formule ena. Tovarniški šofer KTM-a in eden boljših stunt riderjev planeta, ki pa se naši Wikipediji in časopisom, ki pišejo o zvezdah, še vedno ne zdi omembe vreden.

Pred kariero je čistil posodo in raznašal časopis. Izpit za motor je opravil pred nekaj meseci, zdaj se vozi tudi legalno!

“Najtežje je bilo doma razložiti, da bom tovarniški voznik, ko sem že bil sprejet na fakulteto. Starši so se spraševali, kaj to sploh pomeni – tovarniški voznik.”

– Rok Bagoroš