Skoraj v vseh deželah najdemo pravljice s podobno vsebino. Zelo pogoste so zgodbe o zadnji sobi, v katero ne bi smeli pogledati. In pravljičnim osebam (in nam, ki poslušamo) firbec ne da miru in hočejo vedeti, kaj se za tistimi vrati dogaja. Pa se jim radovednost maščuje. Ampak k sreči je vedno tretja sestra ali brat, ki dokočno reši problem. Tudi v italijanski pravljici Srebrni nos, je zgodba podobna.

Vir: Italijanske pravljice, Italo Calvino, izbrala, prevedla in spremno besedo napisala Tea Stoka, verze prevedla Marija Javoršek, Mladinska knjiga, Ljubljana 1997, bere Nataša Holy