B-AIR

"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč."

"Na našem oddelku imajo otroci pred in med postavitvijo diagnoze veliko preiskav. Velikokrat ne razumejo kakšna preiskava jih čaka. S predstavo pa otrokom lahko pred posegom skozi igro predstaviš kako ta preiskava izgleda in kako bo potekala."

O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki.

"Pomirjen otrok gotovo bolje okreva … za vse nas, osebje, otroke in starše je to nekaj fantastičnega.”Madeline Ismach, vodja psihosocialne službe, otroška bolnišnica Great Ormond Street Hospital.

O glasbi in medicini smo tokrat razmišljali na primeru bolnišničnega radia Lollipop, ki otrokom glasbo ponuja za razvedrilo in sprostitev v času hospitalizacije. Gosta nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika sta bila gospod Jamie Wilcox, vodja prostovoljskih dejavnosti v londonski otroški bolnišnici Great Ormond Street ter gospod Chaminda Stanislaus, vodja londonskega bolnišničnega otroškega radia Lollipop. Koristno srečanje v tem času, ko se tudi pri nas dogajajo prvi koraki v to smer. Vabljeni k poslušanju.

Projekt B-AIR

Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu.

"Glasba ima sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij, kar je gotovo zanimivo tudi za njeno uporabo v zdravstvu."

Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene po naravi. Ljudem glasba največkrat zvbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako številni izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje.

V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod pokroviteljstvom SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine Glasba, možgani, zdravje in tehnologija na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju.

Glasba je lahko zanimivo orodje, ki pomaga bolje razumeti delovanje možganov, do katerega se drugače težko dokopljemo.

V jesenskem ciklu oddaj B-AIR Zvočenja nadaljujemo razmišljanje o vlogi zvočnega sveta in slušnega kanala za percepcijo, kognicijo, komunikacijo in socializacijo v človekovem razvoju, zdravju in bolezni.
Glasba je medkulturni fenomen, ki ima to moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako jo možgani dojemajo in kako vpliva na naša čustva in zaznave, je tema, ki je v zadnjih desetletjih vzbujala izjemno veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo dokazujejo, da imajo lahko intervencije v zdravljenju ob pomoči glasbe pozitivne učinke pri različnih diagnozah, kot so demenca, na primer Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, hkrati pa spodbujajo celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Oddaje B-AIR Zvočenja ponujajo vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke.
V tokratni oddaji bo gost nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika profesor Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih, ki je nastal na njegovo pobudo kot prva evropska raziskovalna ustanova te vrste, v partnerskem odnosu med oddelkom za klinično medicino medicinske fakultete in Kraljevo akademijo za glasbo v Aarhusu. Je aktiven diplomiran džezovski glasbenik – kontrabasist, profesor za glasbeno terorijo in “veščine poslušanja” ter matematik in nevroznanstvenik, zato je bil za tako nalogo kot poklican. In z nekaj sreče mu je uspelo. Junija je predsedoval 7. kongresu NeuroMusic, ki so se ga udeležili tudi trije slovenski sodelavci projekta B-AIR. O tem bo govor v drugih radijskih oddajah, danes pa spoznajmo prof. Petra Vuusta osebno. Z njim se je pogovarjal nevropediater prim. Igor M Ravnik. Vabljeni k poslušanju.