B-AIR

dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.
V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih.

Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti.

V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo.

dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.

Kako kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju sooblikuje smernice za oblikovanje programa?
dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija.

dr. Katarina Habe v dialogu z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in umetnico Zvezdano Novaković.

Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe.

O zvoku, glasbi in možganih.

Kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici?

Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej,  da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov – nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V pripravi na umetniško produkcijo so spomladi potekali seminarji B – AIR Zvok in glasba v razvoju otrok, vsebine seminarjev pa bomo v poletnih mesecih predstavili tudi v ciklu tematskih oddaj, ki jih pripravljata glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik in psihologinja dr. Katarina Habe, ki je pred mikrofon povabila kognitivno znanstvenico dr. Anko Slana Ozimič. Pogovarjali se bosta o zvoku, glasbi in možganih.

O prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju najpogostejših zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi dolgotrajne in neustrezne obremenitve telesa pri glasbenikih.

Pogovor primarija Igorja M. Ravnika z akademsko diplomirano pianistko gospo Ivo Bartolić in fiziatrom revmatologom prim. dr. Ladislavom Krapcem, avtorjema nedavno objavljene knjige Okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema pri pianistih.

Otroški nevrolog prim. Igor M. Ravnik v dialogu z raziskovalko Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenico in razvojno psihologinjo dr. Manuelo Filippo.

Gostja otroškega nevrologa prim. Igorja M. Ravnika je raziskovalka Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenica, pedagoginja in razvojna psihologinja dr. Manuela Filippa, ki so jo bogate osebne in poklicne izkušnje privedle k raziskovanju glasu ob samem začetku življenja. Preučuje, kako na novorojenega otroka – posebej se posveča nedonošenčkom – vpliva materin glas. Neposredno na stabilnost njegovih življenjskih funkcij, na zaznavanje bolečine, dolgoročno pa tudi na njegov umski in čustveni razvoj.
Ali deluje le materin glas? Kaj pa očetje? Govor kot petje? Lahko, če mamice ni, otroku pomaga posnetek?

O sluhu in posluhu in o tem, kako lahko pri težavah, ki izhajajo iz bolezni in okvar slušnega aparata, pomagata oto in avdiologija.

Gostja v oddaji iz cikla Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – je
profesorica MF v Ljubljani dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z Otorinolaringološke klinike UKC v Ljubljani.

O boleznih in težavah govornega aparata in o tem, kako ljudem v stiski lahko pomaga foniatrični tim.

Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar.