B-AIR

Glasba in duševno zdravje.

Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah.

V dialogu s psihologinjo in psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar.

"Ali človek s poslušanjem le ene vrste glasbe pogojuje ter pojmovno in slogovno zameji svoje zaznavanje? Ali je iz psiholoških raziskav znano, kako morda intenzivno ukvarjanje s klasično glasbo opredeljuje človekov osebnostni in čustveni razvoj?"

Pogovarjali se bomo z dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo in psihoterapevtko, profesorico in raziskovalko, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti, s svojimi projekti pa je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v dejavnostih širšega socialnega polja. Oddajo pripravlja in vodi prim. Igor M. Ravnik, dr. med., spec. pediatrije.

Razvojno psihološki in psihoterapevtski pogled na dogajanja ob vstopu v svet zvokov in glasbe.

Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem se bo gostitelj prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z gostjo dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko, izredno profesorico zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in na Pedagoški fakulteti. Deluje tudi na področju socialnega varstva kot svetovalka in supervizorka, sodeluje v raziskovalnih projektih, kjer jo zanimajo odnosi, čustva, delo z ljudmi, družina in navezanost.

O koristi glasbe za zdravje in o možganskih glasbeno-govornih mehanizmih.

Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem, nekdanjim violinistom, psihologom in sociologom, zdaj profesorjem biološke in medicinske psihologije in vodjem raziskovalne enote za glasbo in možgane na univerzi v Bergnu (Norveška), bo tekel pogovor o doživljanju glasbe in o tem, kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe. Izvedeli bomo o odzivih možganskega mrežja, ki podobno kot slovnične in sintaktične jezikovne nepravilnosti zaznava tudi odstopanja od pričakovanega dogajanja v glasbi. Ali dvojno mrežje človeku lahko pomaga tudi v primerih, ko eno mrežo prizadene bolezen? Prof. Koelsch je nedavno izdal poljudno knjigo o zdravilni moči glasbe. Dotaknili se bomo nekaterih najbolj dokazanih načinov, kako nam lahko glasba koristi tudi v bolezni.

S prof. Stefanom Koelschem se je pogovarjal nevropediater Igor Mihael Ravnik.

Pogovor z glasbeno terapevtko Mihaelo Kavčič.

Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij.

Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence.

Glasbena terapija na otroškem hematoonkološkem oddelku

V oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik, je prof. Breitenfeld opisal začetke muzikoterapije in njeno plodno razraščanje v tem delu Evrope na polju socialne psihiatrije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Z gospodom Giuseppom Pinom Poclenom iz Milana, ki že dlje časa prihaja in deluje tudi v Sloveniji, smo spremljali njegovo pestro osebno in poklicno razvojno pot od glasbene vzgoje do glasbene animacije in glasbene terapije. Zdaj pa se je pokazala potreba in priložnost, da v seriji pogovorov o temah med medicino in glasbo, ki zadevajo zvok, tišino, glas in glasbo spregovorimo še o glasbeni terapiji danes pri nas.

V prvih dveh oddajah na to temo bomo tako v glasbeno terapijo stopili skozi osebno poklicno zgodbo glasbene terapevtke gospe Mihaele Kavčič. Predstavila nam bo svoje delo na  hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. V studiu se nam bo pridružila tudi njena profesorica, mentorica in supervizorka gospa Špela Loti Knoll.

Otroci za rakom še vedno zbolevajo, tudi umirajo in izguba vedno hudo boli. Tudi z mislijo nanje in žalujoče, ki so utrpeli izgube in jih ta izkušnja za vedno spremlja v življenju, naj vendar v uvodu poudarimo, da se je umrljivost otrok za rakom po zaslugi medicine bistveno zmanjšala. Kakovost življenja je med zdravljenjem, ki zdaj poteka otrokom dosti bolj prijazno, neprimerno boljša. Danes bomo izvedeli, kako k temu lahko prispeva tudi glasbena terapija.

Spomine iz časa, ko je bila med zdravljenjem deležna glasbeno terapevtske pomoči, je za to priložnost zapisala gospodična Ivana Brglez, ki je bila v otroštvu zdravljena na oddelku. Spomin na glasbeno terapijo med hčerkinim zdravljenjem pa bo prispevala tudi njena mama gospa Božena Brglez.

Sliko iz še bolj odmaknjenega časa nam bodo dopolnile besede zdravnice hematoonkologinje prim. Jožice Anžič s Hematoonkološkega oddelka na Pediatrični kliniki.

"Zvok, ki ga sicer v življenju kot kulturni element na koncertih doživljamo kot glasbo in se na to posebej pripravimo, ima v življenju globlji in bolj prvinski pomen."

V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih.

Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora.

Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo.

Vabljeni k poslušanju.

Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021

V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021.

Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi.

Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ.

Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja.

PROGRAM

2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič
V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici.

9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti
Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.

16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe
V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih.

23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.

30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.

Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju.

Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo

6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj
Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki.

Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo

13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke)
V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.

 20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju)
Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.

11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke
A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.

18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković
Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.