Goreči grm

Tokratni gost je p. Viital Vider, duhovnik in jezuit, ki bo, če Bog da, v marcu praznoval že 94. rojstni dan!

Mnogim, predvsem starejšim, p. Vitala ni potrebno posebej predstavljati. Takšne označbe so sicer pogosto nehvaležne, a upal bi si trditi, da je začetnik načrtnega dela z zakonskimi pari v Cerkvi na Slovenskem.

Gibanje Najina pot, ki je pod njegovo skrbjo nastalo pred 50 leti, je bilo v času svojega nastanka nekaj povsem novega. In morda je največji dokaz tega, kako veliko delo je Bog po p. Vitalu opravil, prav dejstvo, da se zdi danes pojem »zakonska skupina« samoumeven skoraj vsakemu kristjanu v Sloveniji.

Seveda me je v pogovoru zanimalo, kakšno je bilo stanje pred tem. Kako so na razvoj gibanja vplivali dogodki tistega časa, kot na primer II. vatikanski koncil in spolna revolucija? In seveda – kakšni so bili Vitalovi goreči grmi na poti za duhovništvo in za služenje zakonskim parom.

Tilen Čebulj je daleč najmlajši med vsemi gosti doslej. Prihaja iz Cerkelj na Gorenjskem, ima 24 let in je študent razrednega pouka. Kot smo to izkusili mnogi, v višjih letnikih študija počne še marsikaj drugega, kot le hodi na faks.

Pri Katoliški mladinije koordinator taizejskega dogajanja za Slovenijo, prevzel pa bo tudi koordinacijo evropskega srečanja mladih 2023/2024, ki bo prvič v zgodovini potekalo v Ljubljani.

Med drugim sva se pogovarjala o tem, kakšno mesto imajo Taizejska srečanja na njegovi poti, kaj se mu zdi pri pripravi takšnega srečanja najpomembnejše, kako se je skalil do te mere, da je mu je bila zaupana tako velika naloga, seveda pa je pogovor nanesel tudi na vprašanje, kako je biti mlad v tem hitrem, prepletenem in nepredvidljivem času.

Tokrat bomo spregovorili o družini, natančneje o delu z družinami in za družine.

Zato gostim Natalijo Podjavoršek, ženo, mamo ter učiteljico matematike in fizike iz Domžal, ki je v tamkajšnji župniji ustanovila t. i. družinsko katehezo.

Stvar se je začela pred 11 leti, ko Nataliji kot mami novopečenega šolarčka ni bilo jasno, zakaj bi opravljala zgolj vlogo taksistke, ki otroka pripelje na verouk in ga tam čaka, ko pa bi duhovne spodbude, morda še bolj kot sin, potrebovala ona sama.

Danes družinska kateheza v Domžalah združuje več deset družin, ki se tedensko srečujejo, pogovarjajo, športajo, letujejo, pripravljajo predstave, maše, predvsem pa so navdih kar nekaj drugim župnijam.

Med drugim me je zanimalo, kako Nataliji uspe vsak teden v dogajanje vlagati toliko časa kljub lastni družini, kako znotraj gibanja nastajajo novi voditelji in ali se kdaj naveliča.

Tokrat sem se na pobudo prijatelja Janeza Snoja, ki je bil gost v čisto prvi epizodi Gorečega grma, prestavil na levi stol v studiu. V tradiciji Gorečega grma je namreč desni stol namenjen gostitelju, levi pa vsakokratnemu gostu.

Tokrat bom sam gost – in to v lastnem podkastu.

Moj gost je tokrat Maksimilijan Matjaž, duhovnik in doktor biblične teologije, ki je dolga leta deloval kot profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani, marca 2021 pa ga je papež Frančišek imenoval za celjskega škofa.

Govorila sva o njegovih gorečih grmih, o letih njegovega dela, o tem, kako biti voditelj (v njegovem primeru škof) in o viziji Cerkve v Sloveniji.

Pri Maksimilijanu Matjažu me najbolj navdušuje to, da se kot izreden poznavalec Svetega pisma obenem še vedno na zelo preprost način prepušča Božji besedi v vodenje.

To epizodo sem posnel v okviru Socialnega tedna, ki ga, kot vsako leto, tudi letos koordiniramo na Socialni akademiji. Letos nosi naslov Počimo mehurčke, poslanica pa govori o medkulturnem dialogu. In prav sposobnost pokanja mehurčkov je ena od lastnosti, zaradi katere sem današnjega gosta povabil.

Nejc Smole je župan Občine Medvode, ki pri 36-ih letih, zaključuje že drugi županski mandat. Prvič je bil izvoljen kot takrat najmlajši župan, pri 28 letih.

Ko sem Nejca spoznal, je mojo pozornost zbudilo predvsem dejstvo, kako pogosto pri svojem delu omenja pomen skupnosti. Ne vem, če sem že kdaj srečal človeka, ki bi tako pristno in z žarom govoril o pomenu skupnosti za naše blagostanje. In strinjam se - mnoge skupnosti nam razpadajo dobesedno pred očmi.

Je pa še ena stvar, ki mi je v navdih. Nejc je župan, ki se je skalil skozi delovanje v civilni družbi. Kot kulturnik je prevzemal vedno odgovornejše naloge, pristal v društvenih vodah, nato v med-društvenih, pa v krajevni skupnosti in na koncu na občini. Njegov krog delovanja je bil vedno širši - pravi, da v večini primerov zaradi predolgega jezika.

Še vabilo – na spletni strani https://socialniteden.si preberite poslanico letošnjega Socialnega tedna z naslovom Počimo mehurčke!

Andreja Godnič je sestra uršulinka, doma s Krasa, živi in deluje pa v težkih razmerah kaotične Venezuele.

V osmi epizodi Gorečega grma sva spregovorila o njeni poti, tokrat pa sem želel, da bi spregovorila o vseh nas.

Glede na to, da v Venezueli živi v zelo težkih razmerah in glede na to, da tudi Evropo pretresajo izzivi, s katerimi se že dolgo nismo soočali, me je zanimalo, kakšen je njen pogled na dobo, ki prihaja ter kako zastaviti svoje življenje, da bomo tej dobi kos.

Tako sva govorila o iskanju središča v življenju, postavljanju prioritet, pomembnih odločitvah, ki jih opravljamo v svojem vsakdanu, pa tudi o aktivnosti in pasivnosti pri poslušanju Božje besede, ki je lahko vir usmeritve v vsakodnevnem vrvežu.

Posnetek psalma 23, uporabljen v podkastu, sem kupil na Svetopisemski družbi Slovenije (zvočna knjiga Nova zaveza in Psalmi).

Simon Purger na Osnovni šoli Polhov Gradec poučuje zgodovino, geografijo, državljansko kulturo in etiko ter tudi izbirni predmet verstva in etika.

Kot vsi učitelji, se je tudi on v marcu 2020 na hitro soočil s prenosom poučevanja v digitalni svet. Na Youtubu je hitro začel objavljati kratke videe, najprej zaprte, ko je videl, da jih njegovi učenci radi gledajo, pa jih je odprl tudi za splošno javnost.

Zdaj tako upravlja s kanalom, ki odmeva tako med učenci kot med učitelji, njegov namen pa je zgodovino in deloma geografijo razložiti na kratek in enostaven način.

Najbrž je tudi to eden od vzrokov, da je bil v letu 2022 tudi med petimi nominiranci za nagrado Global Teacher Prize. Zagotovo pa ni edini.

Simonova pot do učiteljskega poklica nikakor ni bila ravna. Ko je že skoraj diplomiral, je šel najprej delat v Bruselj, začutil klic za duhovništvo, študiral tako v Ljubljani kot v Rimu, nato pa se z vsem srcem predal učiteljskemu poklicu in družini. Je namreč tudi mož in oče treh sinov.

V času snemanja pa smo se s Simonom lotili še enega skupnega projekta: na portalu razgledan.sije za tiste mlade in odrasle, ki jih zgodovina zanima, pa je v šoli niso najbolje poslušali, na voljo kratek pregled zgodovine v obliki časovnega traku, sestavljen iz Simonovih videov!

Žiga Turk je diplomiral iz gradbeništva, magistriral iz računalništva, doktoriral pa iz tehniških znanosti. Je redni profesor na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, širša javnost pa ga je spoznala, ko je bil minister v dveh vladah.

V podkast sem ga povabil predvsem zaradi dveh vidikov.

Je človek z ogromno znanja. Ogromno ve in se še vedno neprenehoma, intenzivno uči. Na mnogih področjih. Zato me je seveda zanimalo, kako lahko tudi mi, poslušalci, pri sebi vzpostavimo tako učinkovit sistem učenja.

Druga stvar pa je njegova družbena angažiranost. Pri tem seveda ni nujno, da se z njim v čisto vsem strinjam, navdušuje pa me, kako neutrudno se udejstvuje v raznih strokovnih skupinah, pri pisanju kolumen, pri tvitanju, tudi po mojih osebnih izkušnjah je pri družbenih zadevah vedno »za akcijo«.

Zato se seveda nisem mogel izogniti vprašanju, kako delati tisto, kar misliš, da je prav, kljub temu, da te izžvižgajo še preden začneš – in to dobesedno.

Seveda – ko že govorimo o družbeni angažiranosti, vas še enkrat povabim na portal razgledn.si.

Se slišimo? Mail: [email protected]ali FB skupina Goreči grm.

Z Alešem Čerinom, ki se je podrobneje predstavil že v drugi epizodi tega podkasta, sva tokrat govorila o prerokih.

Skozi celotno zgodovino so bili različnim ljudstvom, posebej v nenavadnih, težkih in prelomnih časih, poslani preroki. Ti so videli dlje in globlje kot ostali ljudje, to pa je prav v prelomnih časih še posebej pomembno.

Tudi za današnji čas lahko rečemo, da je v marsičem prelomen. Zato tudi danes potrebujemo preroke, ki vidijo dlje in nam s tem ponujajo orientacijo ter dolgoročno usmeritev. Toda kako jih najti? Kje jih iskati? Kakšne so njihove značilnosti? Kako se jim pustiti podučiti? Kako ločiti med pravimi in lažnimi preroki? Si jih sploh želimo slišati?

Še to: pri prepoznavanju prelomnih časov ti utegne morda služiti tudi spletni portal razgledan.si, ki ponuja enostavne razlage družbe – in to v nekaj minutah! Po nekaj letih truda smo ga zagnano ekipo sodelavk in sodelavcev otvorili na dan državnosti, prav v dneh, ko je bila posneta ta epizoda, pa sta na portalu nastali še dve novi lekciji: Sodna veja oblasti v Sloveniji in Trije slovenski plebisciti.