Janez Cigler Kralj je od leta 2020 minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Je mož in oče štirih otrok, po rodu s Koroške, zdaj pa živi v okolici Ljubljane. V politiko je vstopil po študiju na Fakulteti za družbene vede, na povabilo prijatelja. Opravljal je različne vloge v stranki, dokler mu ni politična kombinatorika v začetku leta 2020 prinesla velikega izziva, ki ga je najprej gladko zavrnil.

V podkastu se nisva pogovarjala o njegovi politični agendi ampak sva se, kot veleva njegov naslov, dotikala predvsem tematik osebnega odločanja, uravnavanja svojega življenja, sprejemanja izzivov ter prispevanja k boljšemu svetu

Vas zanima več? Pišite mi na [email protected]ali se pridružite Facebook skupini Goreči grm!

Življenje Mateja Tomažina se že od mladih nog vrti okoli denarja in premoženja.

Z borzo se je spoznal že v srednji šoli v zgodnjih 90-ih, ko je ta šele zares prišla v Slovenijo. Kot študent je bil že borzni posrednik in nato upravljalec vzajemnega sklada Modra kombinacija, ki je bil kmalu izbran za najboljši vzajemni sklad v Sloveniji.

Veliko je deloval tudi na Balkanu, ko se je premoženja nabralo že dovolj, pa je začel vlagati v start-upe. Zadnjih nekaj let pa je v kripto svetu in vodi platformo Iconomi. Ta platforma tistim, ki se na kripto valute ne spoznajo, na enostaven način omogoča trgovanje z njimi.

Denar pa ni edina tema, zaradi katere sem Mateja povabil v podkast. Navdihuje me, ker je v zvezi z njim neposreden – denar mu ne predstavlja tabu teme, kot morda marsikomu drugemu. In, če boste pozorno poslušali pogovor, boste opazili, da kljub temu, da ves čas govoriva o denarju, je ta vedno nekako drugotnega pomena. Ne gre za denar zaradi denarja samega.

Pišite mi na [email protected]ali se pridružite Facebook skupini Goreči grm!

Grega Strajnar je glasbenik, kreativec in družinski oče. Tistim, ki ste rojeni v 70-ih ali 80-ih letih prejšnjega stoletja in ste bili na vsaj nekaj mladinskih krščanskih dogodkih, ga najbrž ni potrebno posebej predstavljati. Bil je namreč povsod. Kot pevec, kitarist, vodja, animator, učitelj kitare, trener retorike …

Po poroki z ženo Hano je bila Gregu podarjena prvorojenka Evelin, za katero se je kmalu po rojstvu izkazalo, da ima zelo redko in težko bolezen. Vztrajala sta, tudi v mnogih odpovedovanjih, in danes imata štiri otroke, petega pa v nebesih.

Gregorjeva zgodba je po eni strani zelo posebna, po drugi strani pa je lahko to tudi zgodba vsakega od nas. V svojih mladih letih in tudi kasneje je bil namreč postavljen pred mnoge odločitve, na katere je lahko odgovoril z »Ja« ali pa z »Ne. Pot, ki jo je ponujal odgovor »Ja«, je bila pot tveganja, sestopa iz cone udobja in spet novih priložnosti. Pot, ki jo je ponujal odgovor »Ne«, pa je bila pot negotovosti, neodločnosti in pasivnosti.

Ob Gregu sem še posebej zaznal, kako so naši darovi in talenti plod serije »Ja«-jev, ki jih izrečemo, plod situacij, ko se odpovemo predvidljivosti in pustimo, da v življenju kaj ne gre čisto po naše.

Slavi Snoj je upokojenka, ki je velik del svojega življenja posvetila vrtcem in predšolski vzgoji.

Njene pedagoške začetke je zaznamovalo šikaniranje zaradi vere, tako ko je bila še sama osnovnošolka, kot tudi kasneje, ko je bila že vzgojiteljica.

Ko pa sta z možem v poznih 80-ih že ustvarila dokaj udobno življenje in 5-člansko družino, ju je Življenje poklicalo v Beograd. Tam sta ponovno začela iz nič, kot Slovenca sredi Beograda, v katerem so bili takrat Slovenci krivi za vse slabo.

Mislila je, da vrtca, za katerega je že v otroštvu doživela močan goreči grm, ne bo videla nikoli več. Potem pa so se začele dogajati nenavadne reči. Na koncu je postala celo ravnateljica vrtca Fantasy v Beogradu, a kaj, ko sta se po 17 letih z možem ponovno vrnila nazaj v Slovenijo. Ponovno v nov začetek, v novoustanovljeni vrtec Sončni žarek.

Zgodba gospe Slavi je zgodba o tem, da se je za delati dobro potrebno potruditi, da se je potrebno za to zavestno odločiti, v dobra dela vložiti napor. Negativno pa se, pravi, zgodi preprosto, kar samo od sebe.

Vaša mnenja in vprašanja so, kot vedno, dobrodošla na mailu [email protected]in v FB skupini Goreči grm.

Aleš Maver je leta 1978 rojeni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru. V širši javnosti je postal znan predvsem kot kolumnist in politični analitik. Ta del svoje poti je začel pri spletnem magazinu Časnik.si, katerega je kasneje nekaj let tudi urejal.

Spoznal sem ga pred nekaj več kot 10 leti in od takrat naprej me pri njem navdušujeta predvsem dve stvari. Prva so njegovi premisleki, ki so praviloma sveži, iskreni, predvsem pa se v njih čuti želja, da bi bilo življenje in sobivanje v Sloveniji enkrat v prihodnosti boljše, lepše in manj razklano.

Druga stvar, ki me pri Alešu navdušuje še bolj kot prva, pa je njegova razpoložljivost. Vedno, ko sem ga povabil kot predavatelja na kakršen koli dogodek, usposabljanje, ga morda prosili za kak članek, izjavo … se je na vse odzval z zelo dobro voljo, z žarom in tudi z odličnim končnim izdelkom.

Ko pri človeku opazim tak vzorec delovanja, tako darovanjsko mentaliteto, ob kateri ta človek ne daje niti najmanjšega vtisa, da kakor koli trpi, takrat slutim, da je zadaj goreči grm.

Nekaj njegovih predavanj lahko poslušate tudi na Youtube kanalu Socialne akademije.

Tokrat je moja gostja Simona Muršec, predsednica Društva parada ponosa v Sloveniji, prepoznavna aktivistka LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji, izobraževalka, avtorica več publikacij, sicer pa tudi sodelavka v tuji nevladni organizaciji We Move Europe.

Simone v studio nisem povabil samo zato, ker vem, da je pri svojem delu izredno srčna, zagnana in uspešna. Razlog za povabilo je tudi ta, da načeloma pripadava dvema zelo različnima svetovnima nazoroma.

Ta epizoda je namreč nastala v okviru letošnjega Socialnega tedna, ki nosi naslov »Onkraj našega sveta«, govori pa o družbenih delitvah, težkih temah, medsebojnem zavračanju in o dialogu.

Moj cilj je bil, da s Simono demonstrirava pristen dialog. Takole smo namreč med drugim zapisali v poslanici: »Živi in dinamični ljudje … so pripravljeni prisluhniti drugim in jim iskreno posvetiti pozornost. Zavedajo se, da jih sogovorniki kljub drugačnim stališčem lahko obogatijo z novimi spoznanji.«

Bi kaj sporočili? Pišite na [email protected] ali v Facebook skupino Goreči grm.

Igor Vovk je ustanovitelj zavoda Iskreni, katerega poslanstvo je delo z družinami, in medija Domovina.je, s katerim skušajo pluralizirati medijski prostor v Sloveniji.

Že odkar pomni, je družbeno aktiven. Kot mlad je bil predsednik društva Mavrični most mladih, v katerem je skozi prostovoljstvo intenzivno spoznaval cerkvene in državne strukture.

Poklicno pot je začel v večjih korporacijah, nato se je podal v podjetništvo. Sčasoma pa sta z ženo Majo spoznala, da v klasičnem podjetništvu ne bosta mogla v polnosti živeti svojih načel in dovolj spreminjati sveta na bolje. Ustanovila sta zavod Iskreni.net in v Slovenijo pripeljala več inovacij, kakršni sta na primer e-priprava na zakon ali shod družin.

V podkastu sva se pogovarjala o zavorah, ki nam preprečujejo odhod na samostojno pot, o vprašanju, kako ustvariti gibanje, o razliki med vodenjem podjetja in vodenjem nevladne organizacije, o tem, kako nastajajo inovacije, kako je, ko doživiš napade in pogrome z različnih strani - in še o marsičem.

Trije moški smo letos poleti brali knjigo Fathered by God ameriškega avtorja Johna Eldridgea, ali pa njeno slovensko inačico, naslovljeno Pustolovec, bojevnik, kralj.

Odprla nam je mnoge zanimive poglede na vprašanje, kako se v različnih stopnjah razvijata moški značaj in tudi njegova duša. Mnogo moških je poškodovanih, seveda, na nekaterih področjih, vključno z nami. Knjiga je bila vsem trem kažipot pri osebnem razvoju in iskanju pravega mesta v družbi.

Zakaj koncept šestih stopenj tega moškega popotovanja sodi v podkast Goreči grm? Ker »od daleč« pogleda na naša življenja in nam govori o tem, kako jih v posamezni fazi narediti čim bolj rodovitna.

Stavim, da bo epizoda zanimiva tudi za vas, ženske – saj se namreč pogosto sprašujete o moških, ob katerih na tak ali drugačen način živite. In tole bodo tri kar iskrene izpovedi.

Branko Cestnik je eden redkih pisateljev med duhovniki, vsekakor pa eden zelo redkih duhovnikov med pisatelji.

Piše svoj drugi roman (za prvega je bil nominiran za Kresnika), ob tem pa svojo ustvarjalnost sprošča še na mnogih drugih področjih. Je župnik na Frankolovem, v zadnjih desetletjih je tudi na nacionalni ravni pustil močno sled pri delu z mladimi, piše kolumne, je tudi urednik in gostuje v različnih medijih.

Pri njem cenim predvsem dve lastnosti: široko razgledanost, zaradi katere so njegova mnenja dragocena na zelo raznolikih področjih. In pa dialoško širino – zdi se mi, da ni blizu le meni ampak zelo raznolikim ljudem. Kljub temu, da svoje mnenje pogosto jasno izrazi, to naredi na način, ki dopušča tudi drugačna mnenja drugih in jih vabi v dialog.

To pa je v teh časih skrajno pomembna in redka lastnost.

Katarina Nzobandora je ustanoviteljica zavoda Živim, ki želi ženskam in njihovim družinam stati ob strani v stiskah, ki jih doživljajo ob nosečnosti ali po splavu. Sodeluje tudi pri izvajanju duhovnega programa Rahelin vinograd, ki udeležencem pomaga sprejeti odpuščanje zase in za druge ter jim daje priložnost, da se povežejo s splavljenimi otroki.

Zadnje desetletje izvaja predavanja širom po Sloveniji, je na voljo za osebne pogovore in se o tematiki umetnega splava še naprej usposablja, predvsem v tujini. Ob tem pa kot žena in mati skrbi tudi za svojo družino.

Pogovarjala sva se o njenih gorečih grmih, soočanju s težkimi in neprijetnimi situacijami v medijih, kompetencah za vodenje organizacije in o tem, kako ob takšnih vlogah iskati osebno ravnotežje. Pa še kaj se bo našlo!