Goreči grm

Slavi Snoj je upokojenka, ki je velik del svojega življenja posvetila vrtcem in predšolski vzgoji.

Njene pedagoške začetke je zaznamovalo šikaniranje zaradi vere, tako ko je bila še sama osnovnošolka, kot tudi kasneje, ko je bila že vzgojiteljica.

Ko pa sta z možem v poznih 80-ih že ustvarila dokaj udobno življenje in 5-člansko družino, ju je Življenje poklicalo v Beograd. Tam sta ponovno začela iz nič, kot Slovenca sredi Beograda, v katerem so bili takrat Slovenci krivi za vse slabo.

Mislila je, da vrtca, za katerega je že v otroštvu doživela močan goreči grm, ne bo videla nikoli več. Potem pa so se začele dogajati nenavadne reči. Na koncu je postala celo ravnateljica vrtca Fantasy v Beogradu, a kaj, ko sta se po 17 letih z možem ponovno vrnila nazaj v Slovenijo. Ponovno v nov začetek, v novoustanovljeni vrtec Sončni žarek.

Zgodba gospe Slavi je zgodba o tem, da se je za delati dobro potrebno potruditi, da se je potrebno za to zavestno odločiti, v dobra dela vložiti napor. Negativno pa se, pravi, zgodi preprosto, kar samo od sebe.

Vaša mnenja in vprašanja so, kot vedno, dobrodošla na mailu [email protected]in v FB skupini Goreči grm.

Aleš Maver je leta 1978 rojeni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru. V širši javnosti je postal znan predvsem kot kolumnist in politični analitik. Ta del svoje poti je začel pri spletnem magazinu Časnik.si, katerega je kasneje nekaj let tudi urejal.

Spoznal sem ga pred nekaj več kot 10 leti in od takrat naprej me pri njem navdušujeta predvsem dve stvari. Prva so njegovi premisleki, ki so praviloma sveži, iskreni, predvsem pa se v njih čuti želja, da bi bilo življenje in sobivanje v Sloveniji enkrat v prihodnosti boljše, lepše in manj razklano.

Druga stvar, ki me pri Alešu navdušuje še bolj kot prva, pa je njegova razpoložljivost. Vedno, ko sem ga povabil kot predavatelja na kakršen koli dogodek, usposabljanje, ga morda prosili za kak članek, izjavo … se je na vse odzval z zelo dobro voljo, z žarom in tudi z odličnim končnim izdelkom.

Ko pri človeku opazim tak vzorec delovanja, tako darovanjsko mentaliteto, ob kateri ta človek ne daje niti najmanjšega vtisa, da kakor koli trpi, takrat slutim, da je zadaj goreči grm.

Nekaj njegovih predavanj lahko poslušate tudi na Youtube kanalu Socialne akademije.

Tokrat je moja gostja Simona Muršec, predsednica Društva parada ponosa v Sloveniji, prepoznavna aktivistka LGBTIQ+ skupnosti v Sloveniji, izobraževalka, avtorica več publikacij, sicer pa tudi sodelavka v tuji nevladni organizaciji We Move Europe.

Simone v studio nisem povabil samo zato, ker vem, da je pri svojem delu izredno srčna, zagnana in uspešna. Razlog za povabilo je tudi ta, da načeloma pripadava dvema zelo različnima svetovnima nazoroma.

Ta epizoda je namreč nastala v okviru letošnjega Socialnega tedna, ki nosi naslov »Onkraj našega sveta«, govori pa o družbenih delitvah, težkih temah, medsebojnem zavračanju in o dialogu.

Moj cilj je bil, da s Simono demonstrirava pristen dialog. Takole smo namreč med drugim zapisali v poslanici: »Živi in dinamični ljudje … so pripravljeni prisluhniti drugim in jim iskreno posvetiti pozornost. Zavedajo se, da jih sogovorniki kljub drugačnim stališčem lahko obogatijo z novimi spoznanji.«

Bi kaj sporočili? Pišite na [email protected] ali v Facebook skupino Goreči grm.

Igor Vovk je ustanovitelj zavoda Iskreni, katerega poslanstvo je delo z družinami, in medija Domovina.je, s katerim skušajo pluralizirati medijski prostor v Sloveniji.

Že odkar pomni, je družbeno aktiven. Kot mlad je bil predsednik društva Mavrični most mladih, v katerem je skozi prostovoljstvo intenzivno spoznaval cerkvene in državne strukture.

Poklicno pot je začel v večjih korporacijah, nato se je podal v podjetništvo. Sčasoma pa sta z ženo Majo spoznala, da v klasičnem podjetništvu ne bosta mogla v polnosti živeti svojih načel in dovolj spreminjati sveta na bolje. Ustanovila sta zavod Iskreni.net in v Slovenijo pripeljala več inovacij, kakršni sta na primer e-priprava na zakon ali shod družin.

V podkastu sva se pogovarjala o zavorah, ki nam preprečujejo odhod na samostojno pot, o vprašanju, kako ustvariti gibanje, o razliki med vodenjem podjetja in vodenjem nevladne organizacije, o tem, kako nastajajo inovacije, kako je, ko doživiš napade in pogrome z različnih strani - in še o marsičem.

Trije moški smo letos poleti brali knjigo Fathered by God ameriškega avtorja Johna Eldridgea, ali pa njeno slovensko inačico, naslovljeno Pustolovec, bojevnik, kralj.

Odprla nam je mnoge zanimive poglede na vprašanje, kako se v različnih stopnjah razvijata moški značaj in tudi njegova duša. Mnogo moških je poškodovanih, seveda, na nekaterih področjih, vključno z nami. Knjiga je bila vsem trem kažipot pri osebnem razvoju in iskanju pravega mesta v družbi.

Zakaj koncept šestih stopenj tega moškega popotovanja sodi v podkast Goreči grm? Ker »od daleč« pogleda na naša življenja in nam govori o tem, kako jih v posamezni fazi narediti čim bolj rodovitna.

Stavim, da bo epizoda zanimiva tudi za vas, ženske – saj se namreč pogosto sprašujete o moških, ob katerih na tak ali drugačen način živite. In tole bodo tri kar iskrene izpovedi.

Branko Cestnik je eden redkih pisateljev med duhovniki, vsekakor pa eden zelo redkih duhovnikov med pisatelji.

Piše svoj drugi roman (za prvega je bil nominiran za Kresnika), ob tem pa svojo ustvarjalnost sprošča še na mnogih drugih področjih. Je župnik na Frankolovem, v zadnjih desetletjih je tudi na nacionalni ravni pustil močno sled pri delu z mladimi, piše kolumne, je tudi urednik in gostuje v različnih medijih.

Pri njem cenim predvsem dve lastnosti: široko razgledanost, zaradi katere so njegova mnenja dragocena na zelo raznolikih področjih. In pa dialoško širino – zdi se mi, da ni blizu le meni ampak zelo raznolikim ljudem. Kljub temu, da svoje mnenje pogosto jasno izrazi, to naredi na način, ki dopušča tudi drugačna mnenja drugih in jih vabi v dialog.

To pa je v teh časih skrajno pomembna in redka lastnost.

Katarina Nzobandora je ustanoviteljica zavoda Živim, ki želi ženskam in njihovim družinam stati ob strani v stiskah, ki jih doživljajo ob nosečnosti ali po splavu. Sodeluje tudi pri izvajanju duhovnega programa Rahelin vinograd, ki udeležencem pomaga sprejeti odpuščanje zase in za druge ter jim daje priložnost, da se povežejo s splavljenimi otroki.

Zadnje desetletje izvaja predavanja širom po Sloveniji, je na voljo za osebne pogovore in se o tematiki umetnega splava še naprej usposablja, predvsem v tujini. Ob tem pa kot žena in mati skrbi tudi za svojo družino.

Pogovarjala sva se o njenih gorečih grmih, soočanju s težkimi in neprijetnimi situacijami v medijih, kompetencah za vodenje organizacije in o tem, kako ob takšnih vlogah iskati osebno ravnotežje. Pa še kaj se bo našlo!

Jan Peloza vodi Slovensko agencijo za mlade, ki je morda najbolj znana po evropski mladinski kartici (mnogi se je spominjamo kot bivše Euro26). Je tudi generalni sekretar na Youth Health Organization, evropski mreži organizacij s sedežem v Ljubljani, ki je nastala (tudi) na njegovo pobudo.

Med drugim vodi projekte Social Impact Award, Global Shapers Community, Impact Hub ter sodeluje tudi na mnogih drugih projektih in pobudah s področja okolja in zdravja (primer: odtis.si).

Njegova pot na področju mladine, participacije, okolja in javnega zdravja se je začela, ko se je kot osnovnošolec v domači Izoli udeležil mednarodne mladinske izmenjave. Ta dogodek ga je tako navdušil, da je nekaj let za tem ustanovil mladinsko organizacijo, danes znano kot Mladinska zveza Brez izgovora (noExcuse).

Andreja Poljanec je žena, mati 5 otrok, vodja študija psihologije na Univerzi Sigmunda Freuda, soustanoviteljica Študijsko raziskovalnega centra za družino, doktorica, psihoterapevtka, predavateljica različnim skupinam in avtorica mnogih člankov.

V letu 2021 je bila med drugim imenovana v Strateški svet vlade za socialno politiko, vedno pogosteje pa se pojavlja tudi v medijih.

V slovenskem prostoru je najbolj znana po konceptu rahločutnosti, ki ga v največji meri povezuje z vzgojo otrok in doseganjem čustvenega stika z njimi. V najinem pogovoru pa me je seveda zanimalo predvsem, kakšno poslanstvo stoji za vsemi njenimi raznolikimi dejavnostmi, ali je dela kdaj preveč in kako ukrepa, ko začuti preobremenjenost.

Ta epizoda je nekaj posebnega - je brez gosta.

Kmalu bo minilo leto dni od začetka oddajanja tega podkasta. Čas je, da po tem, ko smo se pogovarjali s 17 gosti, odgovorimo na vprašanje ZAKAJ.

Zakaj je sploh smiselno govoriti o gorečih grmih in jih odkrivati? Kaj s tem pridobimo? Zakaj se nekaterim to ne zdi potrebno in česa se pri tem morda celo bojimo?