Ko se razgradijo narodnostni, družinski in spolni temelji, se pravzaprav razgradi človek, ki tako ostane nekje v zraku, oropan svoje identitete in pokončnosti.

Kdo bi bil moj predsednik, je v tem ozračju celo manj pomembno, kot je to, kakšen bi moral biti.

Nekateri si nikakor ne želijo odkritega dialoga in soočenja, ampak naredijo vse, da bi utišali drugače misleče, čeprav so jih polna usta strpnosti do drugačnosti

Elizabeta II. je v vsakem obdobju svojega življenja izkazovala pogum in zaupanje, ki sta izhajala iz njene vere v Jezusa.

Za svoje otroke se bomo borili…

Kristjani smo, enako kot na naših začetkih, poklicani, da smo luč, sol in upanje sveta.

Nekatere padajoče številke si predstavljam kot odmrla drevesa, ki morajo pasti, da naredijo prostor tistemu, kar raste pod njimi.

Če je ruska invazija pretresla energetsko in prehransko oskrbo, pa bi tajvanska kriza lahko imela še veliko širše posledice.

Kar navadili smo se, da je na naslovnicah časopisov kaj, česar tam ne bi smelo biti: kovid, Ukrajina, požar, voda ... Navadili smo se. In tako je bil prejšnje dni čas za požar.

V zadnjih letih sem živel v Kostanjevici pri Novi Gorici: ko sem se zjutraj zbudil, sem imel veličasten razgled na impresiven gozdni masiv, ki je prekrival kraško planoto. Vrh njega leži Cerje z monumentalnim spomenikom vsem, ki so se tu borili ali padli. Rad sem gledal na ta ogromni gozd. Pomirjal me je. Ker je pred leti na njem gorelo, so me ob sprehodih na Cerje novozasajena drevesa spomnila, da je požar tukaj nekaj strašnega.

Srčnost, pogum in pripravljenost pomagati. To so le nekatere odlike tistih mož in žena, ki na različne načine pomagajo pri tej naravni nesreči, ki na Krasu spreminja podobo tamkajšnje krajine. Še enkrat več se kaže, da je gasilstvo eno tistih področij v Sloveniji, ki nas združuje in povezuje ter nas navdaja z upanjem, da solidarnost še živi med nami. V dobrem tednu je požar na goriškem Krasu gasilo že več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev.