Že dolgo se ne udeležujem več državnih proslav (čeprav mi državni prazniki veliko pomenijo) in nasploh ne gledam televizije.

Te dni, natančneje 4. februarja, je minilo eno leto, odkar smo lahko v živo spremljali videoposnetke z enega najodmevnejših apostolskih potovanj papeža Frančiška.

Komentar ob odstopu premierja Marjana Šarca s prizme polovično opravljene demokratizacije ob osamosvojitvi Slovenije.

Mnogo, ne samo vernih ljudi mi je ob zadnjih dogodkih v Cerkvi na Slovenskem izrazilo svojo zaskrbljenost.

Najlepša božična pesem, ki je leta 1818 prvič zazvenela v Oberndorfu pri Salzburgu, izvirno prinaša tudi naslednjo, manj znano kitico: Tiha noč, sveta noč.

Publikacija Slovenske škofovske konference Letno poročilo Katoliške cerkve v Sloveniji 2019 predstavlja na enem mestu veliko poslanstvo, ki ga Cerkev uresničuje preko (nad)škofij, župnij, redovnih skupnosti, katoliških društev in drugih ustanov, ki so v službi naših ljudi.

Naše upanje je v Gospodu in ne v organizacijskih strategijah.

V komentarju se avtorica Metka Klevišar sprašuje, ali znamo biti hvaležni? Če bomo znali biti hvaležni, bomo tudi veliko laže in bolj zadovoljno živeli.

Pred časom sva se z ženo peljala na Štajersko, da se posloviva od znanca, ki se je dolgo boril s hudo boleznijo.

Kako naj vam opišem vso radostno presenečenje, vso tiho zadoščenje, vso pristno veselje, spontano zvonjenje v kaki podeželski vasi, navdušeno všečkanje po socialnih medijih, nasmejane obraze ob priložnostnem srečanju, ves ponos, vse hvaležne molitve, vse goreče prošnje, vse čestitke?