"To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi," pravi pater Toni Brinjovc. Na Ptujski Gori namreč stoji pravi biser mehke gotike – bazilika Marije Zavetnice, cerkev, ki je nastala okoli leta 1410 in v kateri romarje pričaka več izjemnih umetnin. Med njimi je v baročnem glavnem oltarju znameniti ptujskogorski relief iz prve polovice 15. stoletja, na katerem sta združena motiva Lepe Marije in Marije Zavetnice s plaščem. Pravijo, da naj bi šlo za prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov, zaradi česar – pa seveda tudi zaradi izjemne likovne upodobitve – relief v tem delu Evrope sodi v sam vrh.

Slovenija je sicer v samem vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, na Ptujsko Goro pa prihajajo romarji iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Številni se na romanje odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik.

Oddaja je nastala leta 2025.

Vrhunsko delo, ikona poparta in slika, ki je definirala neko obdobje in Los Angelesu dala vizualno identitet. Tudi tako opisujejo delo A Bigger Splash – Večji pljusk poleti preminulega umetnika Davida Hockneyja. Na njej sončni mir kalifornijskega bazena pred zasebno vilo pretrga le zamrznjeni pljusk vode; skakalca ni videti, njegova odsotnost pa prizoru doda napetost in skrivnostnost. Hockneyjev pljusk v bleščeči svetlobi in transparentnosti skriva nekaj hladnega in skrivnostnega, zaradi česar je ta preprosta podoba užitka kompleksna in dvoumna. K motivu bazena se je sicer umetnik sicer vračal vrsto let, v številnih različicah, tehnikah in medijih in prav njegovim bazenom posvečamo tokratno oddajo. Osvetlili jih bodo doktorica Petja Grafenauer, predstavnica katedre za teorijo na ALUO, docent na Fakulteti za arhitekturo doktor Miloš Kosec, doktor Marko Jenko, umetniški direktor Muzeja Lah, vizualna umetnica Tanja Lažetič, akademski slikar in redni profesor na ALUO Zmago Lenardič ter akademski slikar Silvester Plotajs Sicoe.

Nizozemski slikar Hieronym Bosch nam še več kot pet stoletij po smrti zastavlja številna vprašanja. Kaj pravzaprav uprizarja njegov Vrt zemeljskih naslad? Rajsko vizijo, svarilo pred grehom ali halucinantno fantazijo? Na triptihu se gola telesa predajajo najrazličnejšim užitkom: grizljajo orjaško jagodo, plazijo se v jajce, plavajo v ribniku z morskimi deklicami in jezdijo na samorogu. V Boschevem opusu se prepletajo pobožnost, posvetni humanizem in domišljija, katere moč vztraja še danes, ko mineva 510 let od njegove smrti. Ob tej obletnici vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z umetnostnim zgodovinarjem dr. Andrejem Smrekarjem, ki ga je pred desetimi leti pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Nizozemski slikar Hieronym Bosch nam še več kot pet stoletij po smrti zastavlja številna vprašanja. Kaj pravzaprav uprizarja njegov Vrt zemeljskih naslad? Rajsko vizijo, svarilo pred grehom ali halucinantno fantazijo? Na triptihu se gola telesa predajajo najrazličnejšim užitkom: grizljajo orjaško jagodo, plazijo se v jajce, plavajo v ribniku z morskimi deklicami in jezdijo na samorogu. V Boschevem opusu se prepletajo pobožnost, posvetni humanizem in domišljija, katere moč vztraja še danes, ko mineva 510 let od njegove smrti. Ob tej obletnici vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z umetnostnim zgodovinarjem dr. Andrejem Smrekarjem, ki ga je pred desetimi leti pripravila Barbara Belehar Drnovšek.

Kolektiv Robida živi in deluje v vasi Topolò/Topolove, ki leži na skrajnem vzhodu Videmske pokrajine v Italiji in spada pod Benečijo, kjer živi slovenska manjšina. Robida ima razvejeno delovanje, pa tudi članstvo. Del skupine živi in dela v vasi, preostali pa prihajajo na obisk občasno. Gostovanja na vasi so najpogostejša poleti, ko Robida organizira poletno šolo Akademijo margin. Tam je poudarek na izmenjavi znanja med udeleženci, ki zavrača običajno šolsko hierarhijo učitelja in učenca. Druge dejavnosti Robide so še izdajanje obsežne revije Robida in različnih knjižnih del na izbrane teme, povezane s prostorom njihovega ustvarjanja in prebivanja. Posvečajo se prostorskim intervencijam, ki pozabljene dele vasi oživljajo, enkrat mesečno pa oddajajo na svoji radijski postaji in tako ostajajo v rednem stiku z vsemi, ki ne živijo z njimi v Topolovem. Kolektiv Robida se zdaj predstavlja v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani z razstavo Med koreninami in krošnjami: razvejanost kot porozna meja. Na njej se, kot je zapisala kustosinja meja med branjem, poslušanjem in bivanjem v prostoru postopoma zabriše. Obiskovalec ne stoji pred delom, temveč vstopi vanj – kot v razvejan, večplasten sadovnjak besed in glasov.” O delovanju kolektiva Robida in pomembnih mejnikih v njihovem nastajanju, pa tudi aktualni razstavi in izzivih predstavitve svoje lastne prakse v galerijskem prostoru sta spregovorila Vida Rucli in Aljaž Škrlep. Vabljeni k poslušanju!

V Moderni galeriji v Ljubljani, si je mogoče ogledali poleg stalne postavitve sodobnejše slovenske umetnosti tudi razstavo z naslovom Enigma Gregor Perušek (1887 - 1940). Gre za izbor kakih devetdesetih del slovenskega slikarja in grafika Gregorja Peruška, ki je živel in ustvarjal v Združenih državah Amerike, zato je njegovo amerikanizirano ime Harvey Gregory Prusheck. Večina Slovencev ga skorajda ne pozna, čeprav ga umetnostno – zgodovinska stroka že dolgo uvršča v kanon slovenskega modernizma, pripadal je ameriškim krogom modernistov; njegova dela je najti v eminentnih zbirkah, kot sta University of New Mexico Art Museum in The Cleveland Museum of Art. Tako bo prva pregledna razstava Enigma Gregor Perušek v Moderni galeriji predstavila izjemno zanimivi opus slovenskega samouka, saj ni bil akademsko izobražen, spremlja pa jo tudi katalog. Razstavo v Moderni galeriji je pripravil kustos Robert Simonišek ob sodelovanju Mirjam Milharčič Hladnik in Josepha Valencica; na ogled bo do konca leta.

Kustosa Roberta Simoniška je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič.

Multimedijski center (MMC) Kibla, ki je našel svoj dom v Narodnem domu Maribor, je pred dnevi, 4. julija, praznoval 30. obletnico začetka delovanja. Center, ki ga je ustanovilo Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA, deluje na področjih kreativnih industrij, interdisciplinarne, multimedijske, vizualne, glasbene in avdiovizualne umetnosti ter neformalnega izobraževanja. Med njihovimi projekti so knjigarna za družboslovje in humanizem Za:misel, kulturna revija TOX, prostor za umetnost KiBela, mreža multimedijskih centrov Slovenije (M3C), festival Kiblix, razstavišče Kibla Portal in številni drugi, ki jih bo v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden predstavil Peter Tomaž Dobrila, soustanovitelj in vodja multimedijskega centra Kibla.

Tudi po več kot desetletju ukvarjanja s keramiko je vsako odpiranje peči presenečenje, pravi keramičarka in ustvarjalka Hana Karim. Poznamo jo predvsem po izdelavi uporabne keramike, posode in skled intenzivnih barv, zdaj pa se z zidnimi skulpturami oz. keramičnimi slikami predstavlja na razstavi Fragmenti spominov v Galeriji »S« na Ljubljanskem gradu. Hana Karim je spregovorila o povezavi svoje družine in keramike, o tem, zakaj keramika nagovarja sodobnega človeka, o svojem pristopu k snovanju in seveda o pričujoči razstavi.

V Jakopičevi galeriji v Ljubljani do začetka oktobra poteka razstava del nizozemskega fotografa Roba Hornstre. Razstava z naslovom Običajni ljudje, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že v Fotomuseumu Den Haag, ima tokrat nov dodatek. Premierno so namreč na ogled njegove fotografije, nastale v Sloveniji, te pa so del še nedokončanega projekta Evropejci. V tem projektu poskuša skupaj z novinarjem Arnoldom van Bruggenom fotografsko in z besedili ujeti duh časa v današnji Evropi, pri čemer se osredotoča na življenje na periferiji, ne v mestih. Ob razstavi je nastal tudi katalog, posvečen portretom, nastalim v Sloveniji z naslovom Kjer ogenj tli.

Prevode bere Bernard Stramič,

zvok in montaža Liam Samsa.

Mednarodni festival Svetlobna gverila svojo jubilejno, že dvajseto izdajo praznuje z naslovom Raznolikosti. Tako želijo organizatorji poudariti, da so dela, ki jih predstavlja, različna in da se jih je v dvajsetih letih veliko nabralo. Svetlobna gverila je v tem času postala mednarodno prepoznaven festival, ki je hkrati tudi ena osrednjih prireditev za prikaz sodobne svetlobne umetnosti v regiji. V oddaji gostimo sokuratorico festivala Niko Erjavec, ki je podelila svoje izkušnje in pot od obiskovalke do sodelujoče študentke, zdaj pa kuratorice festivala, ter razmišljala o pomenu Svetlobne gverile v našem prostoru. V drugem delu oddaje je gost pred mikrofonom Antonio Grulli, kurator sestrskega festivala Svetlobne gverile iz Torina Luci d'Artista, ki je podelil svoje mnenje o mediju svetlobe in smislu umetnosti v javnem prostoru.

Bere: Aleksander Golja

Tonska slika: Maks Pust

Glasba: Beepblip