Naš gost

Pogovarjali smo se z znanim vinogradnikom in vinarjem iz Medane, Dušanom Kristančičem. Potem, ko nam je zaupal svoj pogled na letošnjo pridelovalno sezono in letošnja mlada vina, ki se rojevajo v njihovi kleti, smo pokukali tudi v njegova mlada leta in se ustavili ob mejnikih, ki so zaznamovali njegovo dosedanjo življenjsko pot.  Trdo delo vedno prinaša dobre sadove, je prepričan Dušan Kristančič. Prisluhnite pogovoru!

Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.  

Naša gostja je bila slikarka, vrtnarka, klena Primorka Stanka Golob iz Baške Grape oziroma iz Grahovega ob Bači. Pred kratkim je imela v Gorici, v tamkajšnjem Kulturnem domu razstavo svojih slik, ki jih ustvarja iz različnih barv slovenskih peskov. Te nabira v rekah, potokih, na gorskih meliščih in kamnolomih po vsej državi. V pogovoru nam je razkrila, kako je prišla na to idejo in kako sploh nastane slika iz peska. Gostja je raziskala tudi zgodovino svoje družine po mamini in očetovi strani in jo objavila v mapi Slovenskega etnografskega muzeja. Povedala nam je, zakaj ji je bilo to pomembno.

V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.

Ob evropskem dnevu žrtev vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo iz našega arhiva predvajali oddajo Naš gost v kateri smo leta 1997 gostili zdaj že pokojnega duhovnika dr. Janeza Zdešarja. Ta je po koncu 2. svetovne vojne preživel taborišče Teharje in od tam uspel pobegniti. Svoja doživetja je popisal v knjigi Spomini na težke dni. Njegova knjiga in pričevanje nas tudi danes opominjata, da je bil poleg fašizma in nacizma za Slovence prav tako zločinski tudi komunizem.

Ob tradicionalnem festivalu verne mladine v Stični smo se pogovarjali z dr. Janezom Grilom, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj let tudi medškofijski asistent za študente. Še danes se govori o številčnejši udeležbi mladih iz Slovenije na več srečanjih po Evropi v osemdesetih letih, bil je tudi v pripravljalnem odboru za oba papeževa obiska, član komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ter nekaj let tudi vodja tiskovnega urada in še marsikaj. Bil je predavatelj pastoralne sociologije na Teološki fakulteti, dejaven publicist in med drugim tudi velik ljubitelj gora - prejel je zlati znak Planinske zveze Slovenije, najbolj pa ga širša javnost pozna po dvajsetletnem zavzetem delu urednika in vodje založbe Družina, katoliškega tednika, kjer je izdatno prispeval k razmahu izdajateljske dejavnosti. V novomeški škofiji je zdaj stolni prošt. 

Pred mikrofon smo povabili rednega komentatorja, duhovnika, ki je letos obhajal zlati jubilej mašništva: dr.Janeza Juhanta. Tokrat je bil bolj oseben, kot se za oddajo Naš gost tudi spodobi. Ne zamudite zlatomašnika Janeza Juhanta.

Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga. 

Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.

V oddajo Naš gost je prišla glasbena legenda, ki jo tako doma kot po svetu poznajo že samo po imenu - Alfi. Slišali boste lahko zanimive pripovedi iz več kot 65 let bogate in raznolike glasbene zgodbe ter 80 let življenja. Uživajte v pogovoru z Alfijem Nipičem.