Nebuloze

Pediatri opozarjajo, da so se verske, filozofske in zdravilske diete razmahnile tudi v šolah in vrtcih. Posebej moderna je brezglutenska, zaznali pa so tudi take, kjer otroci lahko jedo samo rdeča ali zelena živila. Ustanove, ki po novem zakonu diete morajo zagotavljati, tarnajo, da trendu težko sledijo. Zakaj so potomci generacij, ki so v šolah natepavale ribji namaz na rezini bele štruce, tako občutjive?

Kdaj in kako vas je nazadnje nategnil kak mojster? Se vam je zgodilo, da ste sprva mojstra težko dobili, ga nato dolgo čakali, naposled pa je svojo storitev opravil slabo in drago, zdaj pa ne dviguje telefona? Temu se reče mojstrski hat trick, ki ga neredko doživite od tistih, ki pridejo zamenjat cev na bojlerju, popravit pralni stroj, preverit plinsko peč in podobno. Kakšne so vaše slabe izkušnje in čemu pripisujete razmah kulture mojstrskega natega?

Uporaba prehitevalnega pasu v Sloveniji pozna številne intepretacije. Eni blendamo za ritjo pri 150 km/h, drugi se peljemo od Ptuja do Kopra po prehitevalnem pasu tako, da tempomat nastavimo na varnih in zakonitih 121 km/h. Prvi trdijo, da so nevarni drugi, drugi se pritožujejo, da prvi nimajo pojma. Kljub jasnim mejam zakonitosti, se očitno težko dogovorimo. Kaj vam (poleg zakona, ki pravi 130 km/h za prehitevanje) narekuje optimalno uporabo prehitevalca? Kdo ima bolj prav, kralji tempomata ali plemstvo nemške LED tehnologije?

Eden najpogostejših povodov za jamranje po Facebooku, Twitterju in podobnem je zvok, ki ga generira sosed ob nam neprimernem času z nam neprimerno dejavnostjo: košnja nedeljske jutranje rose, testiranje drona, striženje ligustra, visokotlačno vzdrževanje podvozja pasata… Kako reagirate v takšnih situacijah? Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel? Se pozanimate, kaj pravi občinska uredba? Preverite, če je početje zakonito? Kličete policijo? Izvajate povračilne ukrepe? Ali nemara sosedu skuhate kavo?

Ali veste, da brez soglasja vašega polnoletnega sina ali hčerke ne morete več zalezovati po e-asistentu? Lahko se zgodi, da vas v naslednjih dneh, ko boste prišli na govorilne ure, razredničarka obvesti, da ocen in vpisov ne morete videti, ker mulo ni podpisal, da s tem soglaša. Pa vendar ste po zakonu, če se šola, dolžni zanj skrbeti vse do 26 leta. Kje smo zašli? Ali starši z željo po popolnem nadzoru naše investicije? Ali uradniki z novim prebliskom togega zasledovanja črke zakona?

Prgišče dni po tem, ko so bovški organi po črki zakona negovali kubanske plesalce, načenjamo edino pametno vprašanje, ki ga ponuja ta zaplet: odnos med legalnostjo in legitimnostjo. Pustimo ob strani barvo polti in begunsko previdnost ter se raje posvetimo temu, kolikokrat v življenju znotraj naše lepe skupnosti ste se srečali z neživljenjskimi (a legalnimi) postopki naših organov, birokratov in podobnih škratov, takih, ki raje kot smisel zasledujejo črko zakona. Se vam je zgodilo v knjižnici, na cesti s policisti, na CSD-ju, ali pri ponudniku interneta?

Delite z nami svoje izkušnje s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?

Zakaj Slovenci na Hrvaškem govorimo hrvaško, medtem ko se sosedje redkeje poslužujejo naše lepo zvenče melodije? Zakaj se vedno trudimo govoriti jezike krajev, kamor odhajamo? Tudi v Italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji slovimo po tem, da se naučimo naročiti kavo in rogljiček v njihovem jeziku. Menda se podobno vedemo tudi, kadar oni k nam prihajajo kot gostje: rogljičke ter kave razumemo kar v njihovih jezikih. Je slovensko turistično poliglostvo zgolj samovšečen mit, ali je v njem kaj resnice?

Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to? Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna?

Kdaj in pod kakšnimi pogoji mulcem dovoliti, da gredo sami na počitnice?

V teh dneh se veliko ljudi, ki smo se uspešno reproducirali v letih 2002/2003, ubada s problemom prvega lansiranja avtonomne mularije v zalive Jadrana. Tam se, kot vemo iz lastnih izkušenj, dogajajo razna poletna grozodejstva: pohota, alkohol … da o morskih ježkih ne govorimo! Se bo hči vrnila nedolžna? Bo imel sin ob povratku tatu ali hepatitis B? Kako preprečiti najhujše scenarije?