Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: 1 Sam 1,24-28
Psalm: 1 Sam 2,1.4-8
Evangelij: Lk 1,46-56
Vrstica iz evangelija: »Kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto.« (Lk 1,49)
Berilo (1 Sam 1,24-28)
Tiste dni je Ana peljala Samuela s seboj s triletnim juncem vred, z merico moke in z mehom vina ter ga privedla v Gospodovo hišo v Silo; deček pa je bil še zelo mlad. Zaklali so junca in pripeljali dečka k Heliju. Ana je rekla: »Prosim, moj gospod! Kakor resnično živiš, sem jaz tista žena, ki sem tu pri tebi stala in molila h Gospodu. Za tega dečka sem molila in Gospod mi je spolnil prošnjo, s katero sem se nanj obrnila. Zato ga jaz izročam Gospodu; vse dni svojega življenja naj bo posvečen Gospodu.« Potem so tam molili Gospoda.
Psalm (1 Sam 2,1.4-8)
Odpev: Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju.
Moje srce se raduje v Gospodu,
moja čast je povišana po Gospodu.
Zdaj morem odpreti usta zoper sovražnike;
kajti veseliti se smem tvoje pomoči.
Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju.
Lok močnih se zlomi,
z močjo se opasujejo slabotni.
Siti se vdinjajo v službo za kruh,
lačni pa delo odlagajo.
Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju.
Gospod jemlje in daje življenje,
vodi v podzemlje in spet pripelje nazaj.
Gospod deli uboštvo in bogastvo,
poniža, pa tudi poviša.
Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju.
Iz prahu vzdigne slabotnega,
iz blata potegne siromaka,
da ga posadi med kneze
in mu odkaže častni sedež.
Moje srce se raduje v Gospodu, mojem Zveličarju.
Evangelij (Lk 1,46-56)
Tisti čas je Marija rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje njim, ki mu v strahu služijo. Moč je skazal s svojo roko, razkropil je nje, ki so napuhnjenih misli.
Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.