Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Mz 20,1-17

Psalm: Ps 19,8.9.10.11

2. berilo: 1 Kor 1,22-25

Evangelij: Jn 2,13-25

Vrstica iz evangelija:

(2 Mz 20,1-17)

Tiste dni je Bog govóril vse te besede in rekel: »Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki sem te izpêljal iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti. Ne imej drugih bogov poleg mene! Ne delaj si rezane podobe in ničesar, kar bi imelo obliko tega, kar je zgoraj na nebu, spodaj na zemlji ali v vodah pod zemljo! Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz, Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki pokorím krivdo očetov na sinovih, na tretjem in na četrtem rodu tistih, ki me sovražijo, izkazujem pa dobroto do tisočerega rodu tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi. Ne izgovarjaj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo pústil brez kazni tistega, ki po nemarnem izgovarja njegovo ime! Spominjaj se sobotnega dne in ga posvečuj! Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za Gospoda, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat! Kajti v šestih dneh je Gospod narédil nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, sedmi dan pa je počival. Zato je Gospod blagoslôvil sobotni dan in ga posvétil. Spoštuj očeta in mater, da se podaljšajo tvoji dnevi v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog! Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem proti svojemu bližnjemu! Ne žêli hiše svojega bližnjega! Ne žêli žene svojega bližnjega ne njegovega hlapca in dekle, ne njegovega vola in osla, ne česar koli, kar pripada tvojemu bližnjemu!«

(Ps 19,8.9.10.11)

Gospodova postava je popolna, poživlja dušo;

Gospodovo pričevanje je zanesljivo, nevednega dela modrega.

Gospodovi ukazi so pravi, razveseljujejo sŕca;

Gospodova zapoved je jasna, razsvetljuje poglede.

Gospodov strah je čist, ostaja na veke;

Gospodove sodbe so resnica, vse so pravične.

Bolj kakor zlato so zaželene, bolj kakor čistega zlata obilje;

bolj kakor med so sladke, bolj kakor med iz satovja.

(1 Kor 1,22-25)

Bratje in sestre, Judje zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Kristusa, ki je Judom v pohujšanje, poganom nespamet. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, oznanjamo Kristusa, Božjo moč in Božjo modrost. Kajti kar je pri Bogu nespamet, je modrejše od ljudi, in kar je pri Bogu slabotno, je močnejše od ljudi.

(Jn 2,13-25)

Bližala se je judovska velika noč in Jezus je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« Njegovi učenci so se spomnili, da je pisano: ›Gorečnost za tvojo hišo me použiva.‹ Judje so mu rekli: »Kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš takó delati?« Jezus jim je odgovóril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.« Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?« On pa je govóril o templju svojega telesa.

Ko je vstal od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govóril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus. Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal. Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.