Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 65,17-21

Psalm: Ps 30,2.4.5-6.11-13

Evangelij: Jn 4,43-54

Vrstica iz evangelija:

(Iz 65,17-21)

To govori Gospod: Glej, ustvarim novo nebo in novo zemljo, o prejšnjem ne bo spomina in ne pride več na misel, temveč veselite in radujte se na veke tega, kar ustvarim. Glej, preustvarim Jeruzalem v radost in njegovo ljudstvo v veselje. Radoval se bom nad Jeruzalemom, se veselil nad svojim ljudstvom. Ne bo se več v njem slišal glas joka, ne glas tarnanja. Ne bo več tam dojenčka, ki doživi le malo dni, ne starčka, ki bi ne dopolnil svojih let. Kdor bo umrl stoleten, bo umrl mlad, kdor ne doseže sto let, bo veljal za prekletega. Zidali bodo hiše in v njih prebivali, zasajali bodo vinograde in uživali njih sad.

(Ps 30,2.4.5-6.11-13)

Gospod, slavim te, ker si me osvobodil

in nisi dal mojim sovražnikom veselja nad mano.

Gospod, iz podzemlja si me potegnil,

rešil me njih, ki se pogrezajo v jamo.

Igrajte Gospodu, njegovi sveti,

zahvaljujte se njegovemu svetemu imenu!

Njegova jeza traja trenutek,

njegova dobrohotnost pa vse življenje.

Sliši, Gospod, in usmili se me;

Gospod, pomočnik mi bodi!

Spremenil si moje žalovanje v rajanje.

Gospod, moj Bog, vekomaj te bom hvalil.

(Jn 4,43-54)

Tisti čas je Jezus iz Samarije odšel v Galilejo. Sam Jezus je namreč pričal, da prerok nima časti v domačem kraju. Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so vse vedeli, kar je bil storil v Jeruzalemu ob prazniku; kajti tudi oni so bili šli k prazniku. Prišel je torej spet v Kano Galilejsko, kjer je bil spremenil vodo v vino.

Bil je pa neki kraljevi uradnik, čigar sin je bil bolan v Kafarnaumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« Kraljevi uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!« Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je šel.

Že na poti pa so mu prišli naproti služabniki in povedali, da njegov sin živi. Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmi uri ga je pustila mrzlica.« Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je Jezus rekel: ›Tvoj sin živi‹. In veroval je on in vsa njegova hiša. To je bil že drugi čudež, ki ga je Jezus storil po svojem prihodu iz Judeje v Galilejo.