Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Iz 35,1-10

Psalm: Ps 85,9-10.11-12.13-14

Evangelij: Lk 5,17-26

Vrstica iz evangelija: »In Gospodova moč je bila, da je ozdravljal« (Lk 5, 17)

Berilo (Iz 35,1-10)

Naj vriska puščava in goljava; raduje naj se pustinja, naj poganja kakor narcisa; krasno naj cvete, se raduje in vriska. Dana ji bo veličastnost Libanona, krasota Karmela in Sárona. Gledali bodo Gospodovo veličastvo, krasoto našega Boga. Okrepite onemogle roke, utrdite klecava kolena! Recite njim, ki so obupanega srca: »Močni bodite. Nikar se ne bojte! Glejte, vaš Bog! Maščevanje pride, Božje povračilo. On sam pride in vas reši.«

Tedaj spregledajo slepim oči in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen in jezik nemega bo vriskal. Zakaj v puščavi začno izvirati vode, v pustinji potoki. Suha pokrajina postane jezero in žejna dežela vrelci vodá. Kjer so prebivali šakali v svojem brlogu, bo poganjala trava s trstjem in bičjem. Ondi bo cesta in pot; sveta pot se bo imenovala; nečisti ne hodi po njej, nevešči ne zablodijo na njej. Tam ne bo leva, huda zver ne pride nanjo, ne bo je najti ondi, samo rešeni smejo tam hoditi. Od Gospoda odkupljeni se povrnejo in pridejo vriskajoč na Sion. Večno veselje bo nad njihovo glavo, radost in veselje dosežejo, žalost in vzdihovanje pobegneta.

Psalm (Ps 85,9-10.11-12.13-14)

Poslušam, kaj govori Gospod Bog:

Zares, o miru govori svojemu ljudstvu.

Blizu je rešitev tem, ki se ga bojijo

in slava bo prebivala v naši deželi.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala,

pravičnost in mir se poljubila;

zvestoba bo pognala iz zemlje,

pravičnost se sklonila z nebes.

Gospod bo dal blagoslov

in naša dežela bo obrodila svoj sad.

Pravičnost bo hodila pred njim

in zveličanje po sledi njegovih korakov.

Evangelij (Lk 5,17-26)

Nekega dne je Jezus učil in sedé so ga poslušali farizeji in učitelji postave, ki so bili prišli iz vseh galilejskih in judovskih vasi; v njem je bila Gospodova moč, da je ozdravljal. In glej, možje so nesli na postelji človeka, ki je bil mrtvouden, in so iskali, da bi ga prinesli noter in postavili predenj. Ker zaradi množice niso našli, kod bi ga nesli noter, so šli na streho in ga med opeko spustili s posteljo vred v sredo pred Jezusa.

Ko je videl njihovo vero, je rekel: »Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi.« Pismouki in farizeji so začeli misliti: »Kdo je ta, ki govori bogokletno? Kdo more grehe odpuščati kakor edini Bog?« Jezus je spoznal njihove misli in jim odvrnil: »Kaj v srcu mislite? Kaj je laže reči: ›Odpuščeni so ti tvoji grehi‹, ali reči: ›Vstani in hodi‹? Da pa boste vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe – je rekel mrtvoudnemu – ti pravim: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom!«

Takoj je vpričo njih vstal, vzel posteljo in odšel na svoj dom ter slavil Boga. Vsi so ostrmeli in slavili Boga in prevzel jih je strah in so govorili: »Videli smo danes čudovite reči.«