Z začetkom leta 2027 bodo morale biti vse lastniške mačke v Sloveniji označene in registrirane. Medtem ko se mnogi strinjajo z obveznim čipiranjem, pa imajo drugi pomisleke, zakaj je to sploh potrebno. Kakšni so cilji čipiranja in kaj sledi, če tega ne storimo?

Podnebne spremembe postajajo naša realnost in vse bolj spreminjajo sedanji način dela in življenja. O tem, kako v prihodnje živeti s podnebnimi spremembami, ki vplivajo na naravo, gospodarstvo in družbo ter kakšne ukrepe sprejeti na številnih področjih, od upravljanja voda, prostora, energije, prometa, zdravja in drugod, smo se pogovarjali s predavateljico fizične in regionalne geografije na mariborski Filozofski fakulteti dr. Ano Vovk.

V jezeru Pristava v občini Lenart je zaradi nizke vsebnosti kisika v vodi prišlo do množičnega pogina rib. Kljub izjemnemu trudu prostovoljnih gasilcev in pristojnih služb, ki so konec tedna prečrpali vodo, je poginilo več kot 10 ton življa. Preverili smo, kako poteka sanacija in kaj storiti v prihodnje, da do takšnih ekoloških katastrof ne bi več prišlo. Naš gost je bil podpredsednik Ribiške družine Pesnica – Lenart Danijel Fras!

V Poletni radijski tribuni boste izvedeli, kako sta planinstvo in alpinizem našla pot do registra nesnovne kulturne dediščine. Planinstvo je ena najbolj množičnih oblik preživljanja prostega časa pri nas, saj povezuje Planinska zveza Slovenije kar okoli 300 društev in klubov z več kot 60 tisoč člani, ob tem pa je veliko prispevalo tudi k oblikovanju slovenske kulturne identitete.

Mariborski vodovod oskrbuje 170 tisoč odjemalcev, ki jim je vsak dan na voljo 40 milijonov litrov sveže pitne vode. To je za porabnike povsem samoumevno, dokler niso pozvani, da varčujejo z njo. Ena oseba je na dan porabi povprečno 130 litrov, pri Mariborskem vodovodu pa cenijo odgovornost porabnikov, ki se pozna pri zalogah vode v tem dolgotrajnem sušnem obdobju. Ponedeljkov dež se bo komaj kaj poznal na nivoju podtalnice in znane omejitve pri rabi vode veljajo še naprej, vse do preklica.

Še do srede, 19. avgusta, je v javni obravnavi osnutek novele Zakona o tujcih, v katerem izstopajo predvidene spremembe na področju financiranja programov učenja slovenskega jezika. Osnutek med drugim predvideva, da bi ukinili brezplačno udeležbo tujcev na tečajih slovenščine oziroma naj bi država tečaje po novem sofinancirala le 60 odstotno, ukinili pa bi tudi brezplačno prvo opravljanje izpita iz znanja slovenščine. V Slovenski filantropiji in Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije so do predlaganih sprememb kritični.

Kaj se dogaja z vremenom? Kaj so razlogi za tako ekstremno vroče in suho poletje? Ali bo to odslej nova normalnost? Ta vprašanja smo zastavili geografu in klimatologu Igorju Žiberni.

To poletje sta Evropo in tudi Slovenijo zajela hud vročinski val in vztrajna suša, ki posledice puščata na poljščinah, sadnem drevju, rastju in drugod. Prizadeti so tudi vodotoki, zajetja pitne vode pa ogrožena. Kakšni so ob tem meteorološki obeti in kakšne posledice bo pustilo sušno obdobje, smo pregledali v Poletni radijski tribuni.

Gost Poletne radijske tribune je bil rektor Univerze v Mariboru profesor doktor Dean Korošak, ki je bil na to mesto izvoljen maja. Kako je začel mandat, kakšna je njegova vizija razvoja mariborske Univerze? Kako se bo ta razvijala tudi v infrastrukturnem smislu, saj so julija podpisali pogodbo o prenovi in gradnji dveh fakultet – za strojništvo in za kemijo in kemijsko tehnologijo.

V Poletni radijski tribuni smo v ospredje postavili invazivne tujerodne rastline. Te niso le okoljska težava, ampak vse pogosteje predstavljajo resen izziv za kmetijstvo. Kako jih pravočasno prepoznamo, katere vrste so za kmetijstvo najbolj problematične in kako preprečimo njihovo širjenje? O tem smo se pogovarjali s specialistko za varstvo rastlin, preverili pa smo tudi, kako so se te rastline razširile v mestno in primestno okolje.