V prvem delu spomladanske serije oddaj o rekreaciji, ki bo namenjena gibanju odraslih, malčkov, invalidov in mladostnikov, bodo na vrsti srednješolci. Ti so po mnenju stroke populacija, ki je koronsko obdobje najbolje preživela. Nina in Jure bosta v prvem delu pojasnila, zakaj je tako in kako resen je ta premik navzdol, pa tudi, da ni vse samo slabo.

Skupaj s srednješolci smo iskali vzroke za njihovo športno dejavnost, preverili, kakšne so analize meritev gibalnih sposobnosti v zadnjih letih, in iskali ovire ter vplive na njihove odločitve v času odraščanja

V novi seriji oddaj se posvečamo gibanju in posledicam, ki jih prinaša redna vadba ali mirovanje. V prvi oddaji so na vrsti srednješolci, ki so po mnenju stroke tista populacija, ki je v koronskem času najbolj obstala. Analize, narejene na Fakulteti za šport, povezane z meritvami za športnovzgojni karton v osnovnih in srednjih šolah, kažejo, da so se motorične sposobnosti, predvsem pri najstnikih, močno poslabšale. Rezultate nam je predstavil strokovnjak za gibalni razvoj otrok in profesor na Fakulteti za šport Gregor Jurak.

Seveda pri vseh čas doma ni bil le izgubljeni čas. Dijaki drugega letnika Gimnazije Ledina v Ljubljani so nam zaupali, kako so sami doživljali zadnji dve leti in poskrbeli za svoje zdravje. S stanjem je zadovoljen tudi njihov profesor športne vzgoje Tomaž Karče, a treba je poudariti, da vsi srednješolski programi nimajo enakega števila ur športa.

O izzivih odraščanja, iskanju motivacije za gibanje v tem času in vplivu staršev na najstnike, pa več športna psihologinja in izredna profesorica na Fakulteti za šport Tanja Kajtna.