Reševalna postaja

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas

začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina.

Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.

Serija Na podstrešju: Anksioznost in depresija

Anksioznost in depresija. Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, ni nujno, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če nas tako počutje začne ovirati v vsakdanjem življenju. Kakšne stiske prinašata tesnoba in depresija ter kako se izviti iz njunega primeža, pojasnjujeta Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica društva DAM, in Miran Možina, psihiater in psihoterapevt.

"Ljudje, ki so tesnobni in imajo veliko skrbi, niso ljudje z nizkimi pričakovanji. Njihova lestvica je postavljena visoko," pravi Miran Možina.

Emanuela Malačič Kladnik pa dodaja, da moramo zdržati. Da vedno obstaja rešitev, čeprav jo je včasih malo težje najti.

"Pred leti sem imela veliko paničnih napadov, mislila sem, da sem edina, ki to doživljam. Takrat mi je koristila kognitivna vedenjska terapija, kar sedem let sem se borila brez antidepresivov, potem pa sem se odločila zanje. Moram reči, da so mi res pomagali."

Ostali deli serije Na podstrešju:

Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami

Od stresa do izgorelosti

Čuječnost in meditacija

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.

Serija Na podstrešju: Od stresa do izgorelosti

Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.

Psihologinja Eva Boštjančič: "Meja med prostim in delovnim časom postaja vse bolj zabrisana. Krajši delovni čas vidim kot rešitev za našo družbo."

"Stres mora biti prisoten v delovnem okolju, ker nas motivira, da smo učinkoviti. A če stresa ne znamo uravnati, če traja predolgo, če nam odnaša spanje, energijo in prosti čas, utegne pripeljati do izgorelosti," se strinjata prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in dr. Eva Boštjančič.

Preostali deli serije Na podstrešju:

Na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami

Anksioznost in depresija

Čuječnost in meditacija

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem."

V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni."

Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.

V novi štiridelni seriji Na podstrešju govorimo o skrbeh sodobnega človeka. O strahu, ki je vgrajen v naš živčni sistem, pa o pritisku družbe, da moramo biti naduspešni doma in v službi

Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je govoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu:

"Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem ves čas deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem."

V sodobnem času se človek vseskozi spoprijema s pričakovanji, da bo v svojem življenju in pri delu uspešen. Ob neuspehu krivi sebe. "Velikokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč." 

"Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob spopadu s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes spoprijema vse več zaposlenih, ki so sposobni."

Preostali deli serije Na podstrešju:

Anksioznost in depresija

Od stresa do izgorelosti

Čuječnost in meditacija

Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik.

Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.

Na Valu 202 jeseni tečemo in v svojo družbo vabimo rekreativne tekače in tudi tiste, ki bi si želeli začeti teči.

Na naši prvi tekaški postojanki v okviru akcije “Val teče” smo s tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem na čelu izkusili tekaški trening z ogrevalnim kilometrom, intervalnim fartlekom in obveznimi razteznimi vajami na koncu, in to v pisanojesenskem ambientu Koseškega bajerja.

Osrednji del treninga je predstavljal “fartlek”. To je intervalna igra, kjer kombiniramo tekaške odseke različnih hitrosti. Popestrimo ga lahko s poskoki, počepi … : “Težko ga je izvajati narobe. Pri fartleku ponavadi ni težav z motivacijo, ker ne gre za monotono nabiranje kilometrov.”  

“Napredujte počasi in z jasnimi cilji.”

Roman Kejžar nas je poučil tudi o ustrezni tehniki teka in pravilnih tehnikah dihanja: “Pravilno je, da priletimo na sprednji zunanji del stopala. Malo moramo zmanjšati korak, ko stopimo na tla, korak začnemo pod boki. Ob tem dihajte v skladu s koraki, dva koraka vdih in dva izdih. Čez čas pa bo vse to postalo del rutine.”

Udeleženci tekači z dolgoletnimi izkušnjami pa so opozorili tudi na napake, ki jih pogosto delajo začetniki: prehitro obupajo, naenkrat želijo doseči vse in premalokrat si poiščejo strokovno trenersko pomoč.

Val 202 teče: Druga postaja – Maribor

V oddaji smo se posvetili tudi izbiri primerne tekaške obutve. Kot je povedal tekaški trener Uroš Kožar, se je najpomembneje vprašati, po kakšnem terenu boste tekli. “Rekreativnim tekačem začetnikom priporočam več blaženja, tekačem, bolj usmerjenim v rezultat, pa manj. Sicer pa ne velja pravilo, da za (naj)več cene dobimo najboljše copate.”

Val 202 teče: Tretja postaja – Ljubljana

Osrednja tema tega tekaškega treninga z maratoncem in tekaškim trenerjem Romanom Kejžarjem sta telesna zmogljivost in zdravje tekača. Preverjamo, kako poteka obremenitveni test, ki postaja v svetu rekreativnega teka vse bolj priljubljen.

Val 202 teče: Četrta postaja – Novo mesto

Pred največjim tekaškim dogodkom v Sloveniji so tekači lovili še zadnje dneve za izboljšanje pripravljenosti in moči.

"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.

Od povsem nedolžne bolečine v trebuhu do življenja na nitki v treh dneh, čemur je sledilo 37 dni kome

“Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo,” se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.

Tudi zato je Nuša Bernik med pobudniki pohoda, ki bo v soboto opomnil na to, kako hitro življenje lahko postane odvisno od znanja strokovnjakov intenzivne medicine in naprav, med katerimi je tudi ECMO ali zunajtelesna membranska oksigenacija. To je najbolj zahtevna oblika pomoči bolnikom z odpovedjo srca ali pljuč, ki prehodno nadomesti delovanje srca ali pljuč in bolnika ohranja pri življenju.

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.

Namesto z avtom raje peš - hoja ima spodbudne učinke na zdravje, pomaga že nekaj 10-minutnih intervalov na dan

V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.

Špela Ponomarenko Janič je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le deset mesecev po rojstvu hčerke

“Po porodu sem se lahko hitro vrnila v vrhunski šport, ker sem bila aktivna med nosečnostjo. Tako sem se bolje počutila. Če kakšen dan nisem delala nič, so mi zatekle roke in noge in sem bila že vsa živčna.”

Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le deset mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.

Kakšna dva odstotka ljudi naj bi imelo fibromialgijo, bolezen, ki prinaša boleče mišice in neskončno utrujenost. Čeprav jo lahko imajo tudi otroci, je najpogostejša pri odraslih ženskah; naša sogovornica Anja Klepac pa je z njo morala živeti že v najstništvu.

Anja Klepac je študentka, ki živi s fibromialgijo. Te bolezni ne poznajo dobro niti zdravniki, zato do postavitve diagnoze včasih traja tudi več kot desetletje

“Predstavljajte si najhujšo bolečino, kar ste jo izkusili, in jo pomnožite za nekajkrat, dodajte še neznosno utrujenost. Takšno, ko moraš že po tuširanju vsaj pol ure počivati. To je fibromialgija.”

Kakšna dva odstotka ljudi naj bi imelo fibromialgijo, bolezen, ki prinaša boleče mišice in neskončno utrujenost. Čeprav jo lahko imajo tudi otroci, je najpogostejša pri odraslih ženskah; naša sogovornica Anja Klepac pa je z njo morala živeti že v najstništvu.

“Raziskava, ki jo zdaj delam v okviru študija, je pot do tega, da bomo bolezen bolje spoznali in da bo z boleznijo znosneje živeti. Ker vem, kako zelo je pomembno razumevanje okolice, sem s svojimi izkušnjami na voljo za pomoč bolnikom in svojcem: [email protected]. Vabim pa tudi tiste, ki bi želeli sodelovati v raziskavi.”

Vsaka zgodba mladega športnika invalida je ne le izjemna zgodba o premagovanju telesnih omejitev, pač pa tudi dokaz, da sta volja in vztrajnost dober kažipot za doseganje izjemnih rezultatov. Tri zgodbe mladih športnikov, ki jim je šport pomagal doseči športne, pa tudi življenjske uspehe, smo predstavili v Ambulanti 202.

Robi Bojanec, Senta Jeler in Patrik Jagodic, trije mladi športniki invalidi, ki jim telesne ovire niso preprečile športnih dosežkov. Šport pa jim daje še veliko več

“Košarka je zame nova raven v mojem življenju, ker se lahko še naprej izpopolnjujem, ker lahko nekaj naredim zase.” – Robi Bojanec, reprezentant v košarki na vozičkih

Vsaka zgodba mladega športnika invalida je ne le izjemna zgodba o premagovanju telesnih omejitev, pač pa tudi dokaz, da sta volja in vztrajnost dober kažipot za doseganje izjemnih rezultatov. Tri zgodbe mladih športnikov, ki jim je šport pomagal doseči športne, pa tudi življenjske uspehe, smo predstavili v Ambulanti 202.

“Moja invalidnost me sploh ne ovira. Lahko hodim v šolo, delam kot natakarica v lokalu, vozim avto in tečem. Lahko počnem skoraj vse. Nogomet sem trenirala pred nesrečo, a zdaj ne gre več. Pri sedeči odbojki pa smo vsi enaki. Kot ambasadorka programa Postani športnik hodim po osnovnih šolah in predstavljam svojo zgodbo. Razlagam kaj vse mi je šport prinesel, kako se ti pozna na samozavesti, kondiciji in koliko novih ljudi spoznaš.” – Senta Jeler, reprezentantka v odbojki sede

 

Ves junij je bil namenjen opozarjanju na redko avtoimunsko bolezen – miastenijo gravis. Gre za kronično in neozdravljivo obolenje, ki mu pravimo tudi Goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Če ob simptomih ne ukrepamo pravočasno, je bolezen lahko tudi smrtna. Ugotavljanje prave diagnoze še zmeraj traja zelo dolgo. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, je najpogostejša med mladimi ženskami do 40-ega leta in pri moških po 40-em. Spoznali smo zgodbi dveh bolnic, ki jima bolezen kroji življenje že od mladih let: predsednico združenja bolnikov s to boleznijo Sašo Ciber in podpredsednico Darjo Pugelj.

Če ob simptomih ne ukrepamo pravočasno, je bolezen lahko tudi smrtna. Ugotavljanje prave diagnoze še vedno traja zelo dolgo.

Ves junij je bil namenjen opozarjanju na redko avtoimunsko bolezen – miastenijo gravis. Gre za kronično in neozdravljivo obolenje, ki mu pravimo tudi goldflamova bolezen in prizadene živčno-mišični stik skeletnih mišic. Čeprav se lahko pojavi v kateri koli starosti, je najpogostejša med mladimi ženskami do 40. leta in pri moških po štiridesetem. Spoznali smo zgodbi dveh bolnic, ki jima bolezen kroji življenje že od mladih let: predsednico združenja bolnikov s to boleznijo Sašo Ciber in podpredsednico Darjo Pugelj.

“Hitrejša je diagnoza, boljše je zdravljenje miastenije. Še vedno se dogaja, da pacienti najprej pristanejo pri psihiatru in drugih specialistih, šele potem pri nevrologu, kjer bi morali malo prej.” – Saša Ciber, predsednica Združenja MG & CMS