Reševalna postaja

Ste vedeli, da je radioaktivno sevanje naš vsakdanji spremljevalec, da sevajo tla, po katerih hodimo, hrana, ki jo jemo, celo mi sami smo radioaktivni. A poleg vsakdanjih doz se radioaktivnemu sevanju pogosto izpostavljamo tudi hote. Dodatne količine prejmemo med dolgimi letalskimi poleti na veliki višini in v višjih geografskih širinah, v zaprtih prostorih z veliko radona, obiski jam, še najbolj pa svoj telesni dozimeter vsakodnevno obremenjujejo – kadilci. Z nami bo strokovnjak dr. Tomaž Šutej z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

O radioaktivnem sevanju v našem okolju in kje se mu lahko ognemo

Ste vedeli, da je radioaktivno sevanje naš vsakdanji spremljevalec, da sevajo tla, po katerih hodimo, hrana, ki jo jemo, celo mi sami smo radioaktivni. A poleg vsakdanjih doz se radioaktivnemu sevanju pogosto izpostavljamo tudi hote. Dodatne količine prejmemo med dolgimi letalskimi poleti na veliki višini in v višjih geografskih širinah, v zaprtih prostorih z veliko radona, obiski jam, še najbolj pa svoj telesni dozimeter vsakodnevno obremenjujejo – kadilci.

“Če že kadimo, moramo imeti čim boljši filter, ker se v njem zaustavijo škodljivi delci. Kajenje v pljučih povzroči tako radioaktivno kot kemijsko škodo, tako da imajo aktivni kadilci neprimerno višjo možnost, da zbolijo za pljučnim rakom.”

Z nami je bil strokovnjak dr. Tomaž Šutej z Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji.

“Delavci v kraških jamah prejmejo celo več radioaktivnega sevanja, kot zaposleni v Jedrski elektrarni Krško.” 

 

Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva doživljenjsko vsakodnevno injiciranje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. Na dirki po Sloveniji zato prav zdaj tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s to neozdravljivo boleznijo, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge bolnike s to boleznijo. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar, so se vsem uresničile.

Na dirki po Sloveniji tekmuje tudi ekipa profesionalnih kolesarjev s sladkorno boleznijo tipa 1, ki s tem ne dosega le kolesarskih ciljev, pač pa ima še dodatno misijo: opogumiti druge

“Kolesariti sem začel pri devetih letih. Leto pozneje sem dobil diagnozo sladkorne bolezni tipa 1. Moj oče ima tudi sladkorno bolezen tipa 1 in mi je takoj rekel, da ni potrebe, da bi prenehal. Diabetes je pač nekaj, za kar skrbim poleg vsega preostalega. To ni nič dramatičnega. V naši ekipi imamo vsi sladkorno bolezen, a na prvem mestu je to, da smo profesionalni kolesarji. Ta bolezen ničesar ne spremeni. Kot drugi se tudi mi borimo za zmago.” – profesionalni kolesar Joonas Henttala (Finska)

Sladkorna bolezen, tudi tista tipa 1, ki zahteva dosmrtno vsakodnevno dodajanje inzulina, nikakor ni več ovira za normalno življenje in tudi ne za vrhunski šport. To dokazuje kolesarska ekipa Team Novo Nordisk. Vsi tekmovalci imajo sladkorno bolezen tipa 1, njihove sanje – postati profesionalni kolesar – so se vsem uresničile.

“Ta ekipa nas je navdušila. Pripoveduje, da je mogoče živeti sanje, ne glede na to, kaj te v življenju doleti. To je eno najpomembnejših sporočil, ki si jih lahko dajemo ljudje med seboj.” – prof. dr. Tadej Battelino, pediatrični endokrinolog

Kupujete sončna očala in ne veste, po kakšnih merilih se odločiti za prava? V tokratni valovski tedenski oddaji o zdravju smo še posebno skrb posvetili otrokom. Ni nujno, da jim za vsako ceno trpamo sončna očala na nos. Pravzaprav lahko pomanjkanje dnevne svetlobe dolgoročno ogrozi razvoj vida pri njih in vpliva na razvoj kratkovidnosti. Gost oddaje je bil dr. Rok Grčar.

“Če izbirate očala, bodite pozorni na oznako CE, ki od leta 2009 potrjuje, da so očala v skladu z evropskimi standardi in da torej preprečujejo kvaren vpliv nevarnih ultravijoličnih žarkov. To je zelo pomembno – očala, ki niso ustrezna, ki ne nudijo zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili. Če imajo le temna stekla brez ustrezne UV zaščite, sporočajo zenicam, da se razširijo, oči pa so s tem še ranljivejše za škodljive UV žarke.”

Previdno pri izbiri očal brez ustreznih certifikatov: če ne omogočajo dobre zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili

Kupujete sončna očala in ne veste, po kakšnih merilih se odločiti za prava? Gost oddaje je bil dr. Rok Grčar iz Očesnega centra Irman v Žalcu. “Prepustnost za UV-svetlobo naj bo nič, prepustnost za sončno svetlobo pa naj bo ustrezna namenu uporabe. Očala, ki jih na primer uporabljamo pri smučanju, niso primerna za vožnjo avtomobila.”

“Vemo, da je preveč UV-žarkov škodljivih za oko, poškodbe delimo na akutne, katerih posledice čutimo takoj, in pa na kronične. Pri akutnih se oči solzijo, postanejo rdeče, boli nas glava. Kronične poškodbe pa nastanejo z leti. Sončni žarki lahko poškodujejo površino oči, globlje dele očesa, kot je naravna leča (izpostavljenost sončni svetlobi lahko tako povzroči sivo mreno), sončni žarki pa lahko prodrejo tudi čisto do mrežnice in povzročijo starostno degeneracijo rumene pege. To je zelo huda, a tudi zelo pogosta bolezen.”

Če izbirate očala, bodite pozorni na oznako CE, ki potrjuje, da so očala v skladu z evropskimi standardi in da torej preprečujejo kvaren vpliv nevarnih ultravijoličnih žarkov. To je zelo pomembno – očala, ki niso ustrezna, ki ne omogočajo zaščite pred ultravijoličnimi žarki, so lahko celo nevarnejša od tega, kot če očal sploh ne bi nosili. Če imajo le temna stekla brez ustrezne UV-zaščite, so naše oči še ranljivejše za škodljive UV-žarke.

Otrok ne potrebuje sončnih očal za vsako ceno

V tokratni valovski tedenski oddaji o zdravju smo še posebno skrb posvetili otrokom. Ni nujno, da jim za vsako ceno nadevamo sončna očala, če za to ni potrebe. Pravzaprav lahko pomanjkanje dnevne svetlobe dolgoročno ogrozi razvoj vida pri njih in vpliva na razvoj kratkovidnosti.

“Sonce igra v razvoju očesa dvojno vlogo. Seveda si ne želimo, da bi v najzgodnejših letih UV-svetloba poškodovala oko. Po drugi strani pa je naravna sončna svetloba zelo pomembna za razvoj očesa, da je dioptrija normalna, da se oko pravilno razvije. Sončna očala je pomembno nositi pri dejavnosti, pri kateri smo dolgo časa na močnem soncu, ne bi pa priporočal stalne nošnje sončnih očal. Dovolj je že, da otroci nosijo kapo s ščitnikom ali da se izognejo močni svetlobi, ki bi sijala neposredno na njihovo oko.”

 

Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja? Na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine je odgovarjal prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana.

Prim. Gorazd Požlep, vodja protibolečinske ambulante UKC Ljubljana, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev o obvladovanju kronične bolečine

“Dražljaj bolečine se lahko na poti do občutka okrepi ali pa zaduši. Pri kronični bolečini lahko majhen vzrok, tudi psihični, privede do neznosnih bolečin.”

Kronična bolečina kroji življenje več kot tretjini prebivalcev, starejših od 60 let, seveda pa tudi številnim mlajšim, celo otrokom. Zakaj je sodobna medicina še zmeraj ni sposobna bolje obvladovati, kaj lahko storimo, da je življenje z njo vsaj znosnejše? Bi razumevanje, da ne gre le za posledico bolezni ali poškodbe, pač pa da gre za bolezen samo po sebi, prineslo tudi drugačne in uspešnejše načine zdravljenja?

“Najprej moramo sistem paliativne oskrbe idealno urediti. Potem se lahko začnemo pogovarjati o evtanaziji.”

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu nerazložljivega strahu in tesnobe, ni nujno, da bomo razvili anksiozno motnjo. Prav tako ni nujno, da se bo panični napad, ki ga lahko povsem nepričakovano doživi tudi zdrava oseba, razvil v panično motnjo. A zagotovil ni. Pojasnjuje psihiater, psihoterapevt Miran Možina.

Čeprav se kdaj znajdemo v primežu nerazložljivega strahu in tesnobe, ni nujno, da bomo razvili anksiozno motnjo. Pojasnjuje psihiater, psihoterapevt Miran Možina

Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo. Bolj kot ne naključno lahko slutimo, pred katerimi nalezljivimi otroškimi boleznimi smo bili v otroštvu cepljeni, ali smo jih morda celo preboleli. Izjeme najdemo med tistimi, ki svojo zdravstveno dokumentacijo vzorno hranijo doma; ali pa so med svoje orumenele spominske fotografije spravili celo nekdanjo zdravstveno knjižico. Damjan Zorc je z gostjo epidemiologinjo Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skušal vendarle raziskati vse možne poti do izgubljene ali založene zdravstvene zgodovine.

Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo

Ob nedavnih okužbah z ošpicami smo se skorajda bolj kot nad boleznijo začudili nad slabo hranjeno javno zdravstveno dokumentacijo. Bolj kot ne naključno lahko slutimo, pred katerimi nalezljivimi otroškimi boleznimi smo bili v otroštvu cepljeni, ali smo jih morda celo preboleli. Izjeme najdemo med tistimi, ki svojo zdravstveno dokumentacijo vzorno hranijo doma; ali pa so med svoje orumenele spominske fotografije spravili celo nekdanjo zdravstveno knjižico. Damjan Zorc je z gostjo epidemiologinjo Nadjo Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje skušal vendarle raziskati vse možne poti do izgubljene ali založene zdravstvene zgodovine.

Da je med dober, so ljudje ugotovili že pred več deset tisoč leti. Da je tudi zelo koristen, kot so koristni tudi drugi čebelji pridelki, ki so popolnoma naravna živila, pa se poudarja zadnja leta. Cvetni prah je na primer eno izmed najbogatejših doslej znanih živil, propolis pa naravni čebelji antibiotik. Na našem ozemlju je deloval tudi oče moderne apiterapije, sicer Čeh po rodu – Filip Terč. Bil je zdravnik, pa tudi revmatični bolnik, ki je sebi in drugim lajšal bolečine s čebeljim strupom. Prav blizu Maribora je doma tudi Karl Vogrinčič, predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor. Naš sogovornik je tudi čebelar Brane Borštnik, ki pravi, da mu uživanje čebeljih pridelkov ohranja zdravje.

Apiterapija oziroma koristi uporabe čebeljih pridelkov

Že stare civilizacije so se učile od čebel in se spogledovale z apiterapijo, vedo o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje. Pravzaprav se vsak, ki ima čebele in ki dela z njimi, po malem ukvarja z apiterapijo.

Karl Vogrinčič, ki ga teme, povezane z apiterapijo, intenzivno zanimajo zadnjih 20 let in je tudi predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor, si je v Močni, kjer stanuje, za svojo dušo in družino postavil apiterapevtski čebelnjak. Pol ure počivanja na panjih, polnih čebel, človeku vrne toliko energije kot pet ur v postelji.

“Poslušanje čebel je apiterapija, inhaliranje tega zraka je apiterapija, opazovanje čebel je apiterapija, potem pa prihajajo drugi efekti, uživanje proizvodov.”

Vsi čebelji pridelki so popolnoma naravna živila. Pri apiterapiji se običajno uporablja le kristaliziran med. Biti mora cvetlični, torej tisti, ki je pridobljen iz nektarja cvetov, in ne gozdni, ki ga čebele ustvarijo iz izločkov žuželk, ki sesajo sok na rastlini.

Med čebelje pridelke, ki učinkujejo na naš organizem, sodijo tudi matični mleček, propolis, ki ga čebele potrebujejo za svoje lastno zdravje, in cvetni prah.

Kot pravi Brane Borštnik, čebelar, čebelarski mentor in terenski svetovalec, pozna kar nekaj primerov, ko je uživanje cvetnega prahu olajšalo tegobe s prostato. Sam uživa svež cvetni prah, osmukanec, ki ga čebelam odvzame ob pomoči smukalnikov z nožic, ko se vrnejo s paše, drugi pa dajejo prednost načinu, ko cvetni prah izkopljemo s posebno žličko iz satja, kjer ga čebele shranijo in obogatijo z izločki svojih žlez.

“Preden sem začel čebelariti, sem imel angino tudi petkrat, šestkrat na leto. Pojedel sem toliko ospenov, da me je kar želodec bolel. Ko pa sem začel čebelariti, je angina izginila.”

Apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, vendar jo pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Je pa kot eden od naravnih načinov za izboljšanje človekovega počutja in zdravja zelo priljubljena med ljudmi in prav tako zdravljenje s čebeljimi pridelki ne izključuje uradne medicine.

 

»Povsem mi je jasno, kakšen užitek je pognati stroj pod seboj, kakšen občutek svobode je to, ki zlahka premami tudi zrelejše ‘fante v drugi puberteti’. A hitrost neusmiljeno veča možnost in težo poškodb. Ko vidiš, kako udarec v glavo kljub čeladi človeka za vselej spremeni, kako neukrotljive so krvavitve, kako se medenica razleti kot porcelanasta skleda, mora razum vselej zmagati,« pravi dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ Danijel Andoljšek. Kaj najbolj vpliva na stopnjo poškodovanosti, ali sodobna oprema lahko prepreči poškodbe in kako pravilno pomagati poškodovanim voznikom enoslednih vozil, bo reševalec, ki pogosto prvi pomaga poškodovanim motoristom, pojasnjeval v Ambulanti 202.

Nesreče z motorji, sploh pri velikih hitrostih, prinašajo izjemno težke poškodbe, opozarja Danijel Andoljšek, dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ

“Glava je najranljivejši del našega telesa. Glede na statistične podatke je več kot polovica poškodovanih imela poškodbo glave. To lahko povroči hudo invalidnost in dolgo zdravljenje.” – Danijel Andoljšek, reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ

“Povsem mi je jasno, kakšen užitek je pognati stroj pod seboj, kakšen občutek svobode je to, ki zlahka premami tudi zrelejše ‘fante v drugi puberteti’. A hitrost neusmiljeno veča možnost in težo poškodb. Ko vidiš, kako udarec v glavo kljub čeladi človeka za vselej spremeni, kako neukrotljive so krvavitve, kako se medenica razleti kot porcelanasta skleda, mora razum vselej zmagati,” pravi dolgoletni reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ Danijel Andoljšek. Kaj najbolj vpliva na stopnjo poškodovanosti, ali sodobna oprema lahko prepreči poškodbe in kako pravilno pomagati poškodovanim voznikom enoslednih vozil, je reševalec, ki pogosto prvi pomaga poškodovanim motoristom, pojasnil v Ambulanti 202.

“Kadar koli se vsedete na motor, preden speljete z domačega dvorišča, vedno poglejte, kdo vas čaka, kam se morate vrniti.” – Danijel Andoljšek, reševalec na motorju Reševalne postaje UKC LJ

Podatki kažejo, da ima v Sloveniji petina otrok težave s preveliko telesno težo. Javnozdravstvene probleme je nujno reševati tudi s sistemskimi rešitvami. Predstavili bomo, kako deluje nacionalni projekt za krepitev zdravja MoST, ki ga izvajajo v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji.

Nacionalni projekt za krepitev zdravja MoST je v dobrem letu izvajanja poskrbel za številne pozitivne zgodbe

Ozaveščanje ranljivih skupin o preventivi je le eno izmed področij, ki jih skuša obravnavati nacionalni projekt MoST oziroma model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih, ki poteka v 25 zdravstvenih domovih po Sloveniji.

“O preventivi poleg vseh drugih želimo predvsem izobraziti tiste, ki jih zdravstveni sistem pogosto spregleda. V to kategorijo spadajo tisti, ki živijo sami, ostareli, matere samohranilke in prebivalci etničnih manjšin.” – Rade Pribaković Brinovec, NIJZ

Debelost otrok je še ena izmed težav, s katero se ukvarja projekt MoST. Slovenija je sicer ena izmed redkih držav na svetu, ki je od leta 2011 število čezmerno prehranjenih otrok zmanjšala. Delež teh otrok in mladostnikov pa se je vse do leta 2010 skokovito povečeval, zato bo trajalo še najmanj desetletje, da z zdajšnjimi pozitivnimi smernicami pridemo na želeno raven, dodaja Rade Pribaković Brinovec.

“Prvič v državnem obsegu otrokom s povečano telesno težo in njihovim staršem ponujamo storitev, s katero se vključijo v kompleksno delavnico za spremembo življenjskega sloga. To je velika novost, saj smo do zdaj v preventivo po večini vlagali pri odraslih.”

Projekt MoST je del kampanje EU PROJEKT MOJ PROJEKT 2019, ki združuje dobre zgodbe porabljanja evropskih sredstev v Sloveniji.

 

Migrena ni le močan občasen glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki jo je težko obvladovati in je tretji najpomembnejši vzrok invalidnosti pri osebah, mlajših od petdeset let. Ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost. In ne nazadnje, migrena je velika težava delodajalcev in družbe, saj strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov. Zdravila proti migreni, ki jih ponujajo na trgu, ne učinkujejo vselej, nevarna pa je tudi njihova pogosta raba. Ta namreč lahko celo zviša pogostnost in jakost migren ter tako agonijo bolnikov le poveča. Bo novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo le nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec, dokončno obračunalo tudi z najtrdovratnejšimi oblikami migrene? Gost oddaje je nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan, ki odgovarja tudi na vprašanja poslušalcev.

Nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan o novem zdravilu, ki ga lahko predpišejo samo nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec

Migrena ni le močan občasen glavobol, ampak nevrološka bolezen, ki jo je težko obvladovati in je tretji najpomembnejši vzrok invalidnosti pri ljudeh, mlajših od petdeset let. Ljudi onesposablja na številne načine, jim zmanjšuje kakovost življenja, delovno sposobnost in učinkovitost. In  navsezadnje je migrena velika težava delodajalcev in družbe, saj strošek bolnikov z migreno v Evropi na leto doseže do sedemindvajset milijard evrov.

Zdravila proti migreni, ki jih ponujajo na trgu, ne učinkujejo vselej, nevarna pa je tudi njihova pogosta uporaba. Ta namreč lahko celo zviša pogostnost in moč migren ter tako agonijo bolnikov le poveča. Bo novo zdravilo, ki ga lahko predpišejo le nevrologi in se vbrizga samo enkrat na mesec, dokončno obračunalo tudi z najtrdovratnejšimi oblikami migrene? Gost oddaje je nevrolog asist. dr. Andrej Fabjan, ki odgovarja tudi na vprašanja poslušalcev.