Reševalna postaja

Zbujanje z glavobolom in zvišanim krvnim tlakom, nenaspanost, potenje, predvsem okoli vratu, so resni opozorilni znaki motenj dihanja v spanju oziroma spalne apneje pri ženskah. Pogosto, ne pa nujno, so povezani s smrčanjem, ki pa je pri ženskah še zmeraj tabu tema. Toda učinek motenj spanja, pogosto povezanih tudi s smrčanjem, je veliko usodnejši. Nezdravljena obstruktivna apneja namreč za ženske prinaša več tveganja za možgansko kap kot kajenje. Zato na motnje dihanja in smrčanje pri ženskah, predvsem v nosečnosti in po menopavzi, opozarjamo v tej oddaji.

Vsem bolnikom z dokazano apnejo stroške opornice in CPAP aparata krije zdravstvena zavarovalnica na napotnico

“Ženske se lastnega smrčanja bolj sramujemo in se tudi hitreje iz spalnice odselimo, kar pomeni, da nihče ni pozoren na naše dihanje.” – Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergije Golnik

Običajno smrčanje brez apneje vsaj po sedaj znanih podatkih ni nevarno, motnje dihanja v spanju oz. spalnih apneje pa vselej so. Nekaterih vrst apnej kot je t.i. centralna, smrčanje praviloma ne spremlja. Najpogostejše t.i. obstruktivne spalne apneje, ki je za ženske, sploh po menopavzi, precej nevarna, pa brez smrčanja ni!

Poti zdravljenja je več:
Kadar je apnejo ali pa tudi zgolj smrčanje pomagalo povzročiti očitno povečanje telesne teže, je njeno zmanjšanje prvi nujen ukrep.

Druga rešitev je popravljanje toka zraka skozi usta do dihal, bodisi s posebnimi opornicami ali s posegi: pri slednjih velja, da bolj kot je poseg radikalen, bolj dolgo trajajo učinki: odstranitev zelo velikih mandljev pri odraslih ali kirurška korekcija nosnega pretina sta lahko zelo uspešni, tudi dolgoročno. Večina drugih, predvsem laserskih posegov pa je kratkotrajne sape in po letu ali dveh zahteva ponovitev, je jasna specialistka

Med ukrepi popravljanja toka zraka skozi usta je tudi izdelava posebne spalne opornice oz ustnega vstavka, ki čeljusti med spanjem drži v najbolj optimalni poziciji. Najbolj učinkovite so po meri izdelane individualna opornica. Ker gre za kar precejšen znesek, je pomembno vedeti, da vsem bolnikom z dokazano apnejo stroške opornice krije zdravstvena zavarovalnica na napotnico.

Kadar omenjeni ukrepi niso uspešni, kadar gre za zelo izrazito apnejo ali pa v času nosečnosti, pa je daleč najboljša izbira poseben aparat, imenovan CPAP, ki prek obrazne maske – poenostavljeno povedano- vzdržuje zračni tlak v dihalnih poteh. Tudi tega lahko bolniki z dokazano hudo apnejo dobijo na napotnico.

“Spalna apneja, če je huda in nezdravljena, vodi v srčno-žilno ogroženost, nezdravljena pa predstavlja celo večje tveganje za nastop možganske kapi kot kajenje.” – Jasmina Gabrijelčič, specialistka pulmologije in interne medicine iz ljubljanskega UKC

Kultura pogovora izginja, ne le zaradi pomanjkanja časa, ampak tudi zato, ker postajamo vse bolj asocialni. Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje. Mojca Žirovnik, strokovnjakinja za komunikacijo.

Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje

“Agresivna komunikacija se manj kaže s tem, kaj smo povedali. Večjo težo ima to, kako smo povedali.” – Mojca Žirovnik, strokovnjakinja za komunikacijo

Kultura pogovora izginja, ne le zaradi pomanjkanja časa, ampak tudi zato, ker postajamo vse bolj asocialni. Strukture sogovornikove agresivne komunikacije ne moreš spremeniti, lahko pa s svojim odzivom spremeniš njegovo vedenje.

“Sami lahko vplivamo na sogovornikovo vedenje. To pa naredimo tako, da se drugače odzovemo na njegovo vedenje.”

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, bo svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, je lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja

Da je smrčanje ubijalska reč, vedo vsi, obsojeni na spanje ob smrčečem človeku. A če gre tu predvsem za metaforo, je smrčanje, če se mu pridružijo še motnje dihanja, lahko zares usodno tudi za bolnika. Kako pogosto je smrčanje povezano z motnjami dihanja, kdaj je nujna zdravniška pomoč, kateri ukrepi so res učinkoviti in kako med poplavo pripomočkov na trgu izbrati učinkovite, je svetovala pnevmologinja Kristina Ziherl, vodja Laboratorija za motnje dihanja v spanju Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Pred najmnožičnejšim slovenskim športnim in navijaškim praznikom nas bo zanimalo, zakaj skoraj s pomilovanjem gledamo na tiste, ki ob takih priložnostih ne pijejo alkohola, in zakaj se nam veseli dogodki nasploh zdijo popolni le, če so dopolnjeni s kozarcem, džojntom, črtico ali kakšno sorodno popestritvijo? Je to posledica ukoreninjene tradicije, narodnega značaja ali česa tretjega? In kaj narediti, da se bodo (vsaj) mlajše generacije znale zabavati brez škodljivih substanc?

"Pogosto slišim, saj kozarec rdečega vina pri kosilu je zdravo. Ne, priporočljivo je nič!"

Skozi stoletja v naši družbi nerazdružljivo povezujemo alkohol in veselje, zato se zdi, da si drugega brez drugega ne znamo predstavljati. Pitje alkohola je pri nas zgodovinsko in kulturološko pogojeno. Že v himni opevamo vince ter omotično in prijetno stanje, ki ga dosežemo s pitjem, pravi Mirjana Frankovič, psihoterapevtka, ki se ukvarja tudi s transakcijsko analizo in s svojim znanjem, ki ga zdaj nadgrajuje še z doktorskim študijem, pomaga tudi ljudem z raznvrstnimi zasvojenostmi.

Čeprav imamo res veliko akciji na temo brez alkohola; taka je tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki poteka ravno v času, ko se v Planici dogaja športni praznik, ki naj bi bil dogodek zdravega načina življenja, pa psihoterapevtka Mirjana Frankovič pravi:

“Zelo velikokrat ljudje pomislijo, grem v Planico. Uf, kako se ga bom nabasal. Ker žal pač to poistovetijo s fajn se imeti.”

Zasvojenosti imajo pogosto skupne vzorce in osnove. Za alkohol pa se odločamo zato, ker je zelo dostopen in družbeno sprejemljiv. Imamo celo skupino ljudi, ki se hvalijo s tem, kako zelo so bili pijani in kaj vse so takrat počeli.

Kot pravi Mirjana Frankovič, se moramo vprašati, ali gremo v Planico pit ali navijat za športnike:

“Če gremo gledat športnike, je to težko početi s kozarcem, steklenico ali po tem, ko smo že vse to izpraznili. Takrat že zelo malo vidimo. Če je stvar samo v tem, da se gremo napijat, pa je nepomembno, ali smo tam ali kje drugje.”

“Pred nama je Valentina, pojedla je oreščke in ni vedela, da je alergična nanje,” resno pove Uroš Zafošnik, vodja simulacijskega centra ZD Ljubljana. Tam si na glavo poveznemo očala za obogateno resničnost in že smo v položaju, ko rešujemo človeka, ki je dožível anafilaktični šok. V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij, pravi Zafošnik, zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci in tudi laiki možnost, da se hitrega posredovanja naučijo ob pomoči obogatene resničnosti. Nismo teoretizirali, Valentino smo čisto resno reševali v Ambulanti 202.

V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij. Pomembno je, da se zdravstveni delavci lahko naučijo hitrega posredovanja v obogateni resničnosti

“Pred nama je Valentina, pojedla je oreščke in ni vedela, da je alergična nanje,” resno pove Uroš Zafošnik, vodja simulacijskega centra ZD Ljubljana. Tam si na glavo poveznemo očala za obogateno resničnost in že smo v položaju, ko rešujemo človeka, ki je dožível anafilaktični šok. V ljubljanskem zdravstvenem domu imajo 2 700 000 pacientov na leto, samo 18 je reanimacij, pravi Zafošnik, zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci in tudi laiki možnost, da se hitrega posredovanja naučijo ob pomoči obogatene resničnosti. Ne bomo teoretizirali, Valentino bomo čisto resno reševali v četrtkovi Ambulanti 202.

Jutri na @Val202 rešujem Valentino, ki je doživela anafilaktični šok.

Na srečo se to ni zgodilo v realnem življenju, ampak v obogateni resničnosti. Kako mi je šlo in ali je Valentina preživela, izveste jutri ob 10.00 v #Ambulanta202. ⏰ pic.twitter.com/erEr58PrFv

— Maja Stepančič (@mstepancic) March 13, 2019

»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.

Ljudje se preventivnih pregledov ne udeležijo, ker jih je strah, da jim bodo nekaj ugotovili

»Še zmeraj se zgodi, da mi pred očmi umirajo bolniki, ki niso želeli na preventivni pregled takrat, ko bi bolezen odkrili v zelo zgodnji fazi,« opozarja prim. Jana Govc Eržen, spec. druž.med, nacionalna koordinatorka za preventivo bolezni srca in ožilja in članica programskega sveta programa Svit. Široka paleta dostopnih preventivnih pregledov in posebni programi, ki sistematično vabijo k nekaterim preventivnim pregledom, še zmeraj ne prepričajo zadostnega števila ljudi, da bi raka in druge bolezni odkrili pravočasno.

“Vsak, ki ima izbranega osebnega zdravnika in je starejši od 30 let, ima na vsakih pet let možnost opraviti preventivni pregled.”

Paraplezalec Gregor Selak je pri petindvajsetih zbolel za multiplo sklerozo. “Spraševal sem se, ali bom lahko še hodil. Tako zelo me je bilo strah vsega. Že vse življenje se ukvarjam s športom, zdaj bom pa končal na vozičku? Ne dovolim si tega.” Dovoli si samo premagovanje vertikal in negotovosti. “Na težke trenutke gledam kot na izzive. Več ko boš imel slabih stvari v življenju, boljši človek boš postal, ker boš moral vse to premagati.”

Paraplezalec Gregor Selak je pri petindvajsetih zbolel za multiplo sklerozo. Po otopelosti ob diagnozi je postal še bolj zagnan, saj kolesari, pleza, tekmuje na svetovnih prvenstvih

Paraplezalec Gregor Selak je pri petindvajsetih zbolel za multiplo sklerozo. “Spomnim se tistega dne, zjutraj sem šel iz postelje do stranišča in sem padel. Mislil sem, da gre za preutrujenost. A to se je večkrat ponovilo, noge mi je “vzelo” v trenutku.” Preden je izvedel za diagnozo, je bil živčna razvalina. Prijatelji, družina – vsi so mu želeli pomagati, a so mu šli na živce. To je neozdravljiva bolezen, če bi znali pomagati, bi že pomagali.

“Spraševal sem se, ali bom lahko še hodil. Tako zelo me je bilo strah vsega. Že vse življenje se ukvarjam s športom, zdaj bom pa končal na vozičku? Ne dovolim si tega.”

Dovoli si samo premagovanje vertikal in negotovosti. “Na težke trenutke gledam kot na izzive. Več ko boš imel slabih stvari v življenju, boljši človek boš postal, ker boš moral vse to premagati.” 

 

Šolske počitnice so tu ali pa za nekatere še pridejo. Naj ne bodo le nov izgovor za posedanje pred računalnikom in televizijo, otroke (in sebe) napodimo ven, na svež zimski zrak! Otroci so bili nekoč nenehno v gibanju, danes pa kakor da nimajo več časa niti za prosto gibalno igro. Prosta igra in svobodna izbira pri njej sta ključni za krepitev samopodobe in za to, da otrok odkrije, kdo sploh je. Najnovejše raziskave tudi potrjujejo povezavo med gibanjem in kognitivno sposobnostjo, še sporoča današnja oddaja o zdravju. Maja Ratej in njena gostja dr. Tina Bregant tako v tokratni Ambulanti 202 sporočata predvsem eno: Pametni se gibljejo!

Dodatne ure športne vzgoje ali vsakodnevna vadba po raziskavah pripomorejo k temu, da otroci bolje berejo, pišejo in računajo.

Šolske počitnice so tu, za nekatere pa še pridejo. Naj ne bodo le nov izgovor za posedanje pred računalnikom in televizijo, otroke (in sebe) napodimo ven, na svež zimski zrak. Otroci so se nekoč ves čas gibali, danes pa kakor da nimajo več časa niti za prosto gibalno igro. Prosta igra in svobodna izbira pri njej sta ključni za krepitev samopodobe in za to, da otrok odkrije, kdo sploh je. Najnovejše raziskave tudi potrjujejo povezavo med gibanjem in kognitivno sposobnostjo, še sporoča današnja oddaja o zdravju. Maja Ratej in njena gostja dr. Tina Bregant tako v tokratni Ambulanti 202 sporočata predvsem eno – pametni se gibljejo.

“Pri tem ima gibanje zelo pomembno vlogo. Pri igri otroci vadijo gibe, ki jih drugače ne bi mogli. Igro na igrišču si telo zapomni, možgani si zapomnijo izkušnje – recimo, če pijan voznik pridrvi okoli vogala, je zelo pomembno, kako se boš odzval. Stvari, ki si jih prej vadil na igrišču, lahko pridejo prav.”

Reden tek v gozdu, prosta gibalna igra ali pa brcanje žoge na igrišču, kot poudarja dr. Tina Bregant, ni le “izguba časa” ali “kurjenje kalorij”. Ne samo da izboljša našo telesno kondicijo, ampak tudi blagodejno vpliva na naše umske sposobnosti. Telesna vadba spodbudi sproščanje določenih snovi v možganih, ki okrepijo živčne celice in izboljšajo delovanje možganov. Dodatne ure športne vzgoje ali pa vsakodnevna vadba pa po raziskavah pripomorejo k temu, da otroci bolje berejo, pišejo in računajo.

“O tem je bila opravljena velika raziskava, ki je pokazala, da so se tisti otroci, ki so bili 60 minut telesno aktivni, bolje odrezali na akademskih testih. Teh 60 minut se ni dalo nadomestiti z dodatnimi 60 minutami akademske aktivnosti.”

Dr. Tina Bregant je o tem in še o marsičem zanimivem pisala za našo rubriko zManost.

Blizu nam je skandinavski stil dela, kjer prevladuje protestantska delovna etika, a ta pri nas ni tako pristona, kot govorimo, da je. Vprašanje je, ali bi slovenski zaposleni v takem sistemu funkcionirali. V Ambulanti o motivaciji na delovnem mestu gostimo Evo Boštjančič, izredno profesorico psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, vodjo Katedre za psihologijo dela in organizacij.

Delovna pogodba in plača ne zadostujeta. Zaposleni potrebuje celostno obravnavo na delovnem mestu

Blizu nam je skandinavski slog dela, pri čemer prevladuje protestantska delovna etika, a ta pri nas ni tako prisotna, kot govorimo, da je. Vprašanje je, ali bi slovenski zaposleni v takem sistemu lahko delovali. V Ambulanti o motivaciji na delovnem mestu gostimo dr. Evo Boštjančič, izredno profesorico psihologije na ljubljanski filozofski fakulteti, vodjo Katedre za psihologijo dela in organizacij.

Osnovnošolci in maturantje se bodo v prihodnjih tednih morali odločiti, kako nadaljevati svojo pot. Strah pred tem, da je odločitev lahko napačna in da ima nepopravljive posledice, je velik predvsem pri tistih, ki sploh ne vedo, kaj bi v življenju zares radi počeli. Kako jim pomagati, predvsem pa, kako jih razbremeniti strahu pred morebitno napačno odločitvijo? Svetuje dr. Miha Lovšin, vodja področja za karierno orientacijo na Centru za poklicno izobraževanje.

Tudi odkrivanje, česa res ne želimo početi, je pomembna pot. Četudi morda izgubimo kakšno šolsko leto

Osnovnošolci in maturantje se bodo v prihodnjih tednih morali odločiti, kako nadaljevati svojo poklicno pot. Strah pred tem, da je odločitev lahko napačna in da ima nepopravljive posledice, je velik predvsem pri tistih, ki sploh ne vedo, kaj bi v življenju zares  radi počeli.  Kako jim pomagati, predvsem pa, kako jih razbremeniti strahu pred morebitno napačno odločitvijo? Svetuje dr. Miha Lovšin, vodja področja za karierno orientacijo na Centru za poklicno izobraževanje.

Spletni strani Moja izbira in spletna  stran Zavoda za zaposlovanje s programom “Kam in kako” sta lahko mladostnikom v pomoč pri izbiri poklica.

Pred sorodno  dilemo pa so tudi starši bodočih prvošolčkov, kis e vse pogosteje odločajo za odloženi vpis v osnovno šolo. Že pred časom smo pripravili tudi oddajo, v kateri smo podrobno pojasnili, kdaj je tak odlog  smiseln in kdaj ne.

Ali kot je v knjigi Kreativne šole zapisal izjemen angleški pedagog sir. Ken Robinson: “Nekateri najsijajneši in najbolj ustvarjalni ljudje kar jih poznam,  so bili slabi učenci. Številni sploh niso odkrili, kaj zmorejo – in kdo v resnici so – dokler niso zapustili šole in okrevali od izobraževanja.”