Reševalna postaja

Znojenje je povsem normalen in zdrav pojav, kljub temu pa je z njim včasih težko živeti. Njegova osnovna naloga je ohranjanje primerne telesne temperature, ki jo telo uravnava z izhlapevanjem tekočine s kože. Zakaj ob tem včasih neznosno smrdi, kako se proti temu boriti, kaj je zdravo potenje in kaj terja pomoč zdravnikov? V Ambulanti 202 smo tokrat prepletli izkušnje poslušalcev in nasvete dermatovenerologije Katarine Šmuc Berger iz Splošne bolnišnice Izola.

Ta zelo natančen telesni mehanizem pripomore tudi k temu, da lahko prijemamo stvari in da pritegnemo (pravega) partnerja

Dva do pet milijonov žlez znojnic imamo ljudje in njihova najpomembnejša naloga je ohranjanje primerne telesne temperature. A ta zelo natančen telesni mehanizem pripomore tudi, da lahko prijemamo stvari in da pritegnemo (pravega) partnerja. Kljub temu pa je z znojenjem včasih težko živeti. Kako se boriti s prekomernim znojenjem in njegovimi vonjavami, so aluminijeve soli v antiperspiratih res škodljive, kako učinkovita je uporaba botoxa in kdaj je potrebna zdravniška pomoč, bo pojasnila Katarina Šmuc Berger, specialistka dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Izola.

Deset na novo organiziranih urgentnih centrov in prehod na nov način organizacije dispečerske službe, ki se za vso Slovenijo združuje v mariborskem in ljubljanskem centru, pa tudi vse pogostejše vključevanje prvih posredovalcev v reševanje najnujnejših primerov, so novosti, ki po desetletjih ustaljenega delovanja zdaj prinašajo bistvene spremembe v organizacijo nujne medicinske pomoči. Ob številnih prednostih se pojavljajo tudi težave, ena večjih je, da je od več kot 620.000 obravnavanih pacientov v letu 2016 le slaba tretjina odstotka tja prišla zaradi življenjske ogroženosti! Za vse druge bi zadostoval tudi pregled pri osebnem zdravniku. Kako so se podobnih zagat lotili v drugih državah in kako učinkoviteje organizirati urgentno službo, so strokovnjaki pred kratkim razpravljali na 25-em jubilejnem simpoziju o urgentni medicini.

Kakšne težave to prinaša in kako jih rešiti so strokovnjaki pred kratkim razpravljali na 25-em jubilejnem simpoziju o urgentni medicini

Deset na novo organiziranih urgentnih centrov in prehod na nov način organizacije dispečerske službe, ki se za vso Slovenijo združuje v mariborskem in ljubljanskem centru, pa tudi vse pogostejše vključevanje prvih posredovalcev v reševanje najnujnejših primerov, so novosti, ki po desetletjih ustaljenega delovanja zdaj prinašajo bistvene spremembe v organizacijo nujne medicinske pomoči. Ob številnih prednostih se pojavljajo tudi težave, ena večjih je, da je od več kot 620.000 obravnavanih pacientov v letu 2016 le slaba tretjina odstotka tja prišla zaradi življenjske ogroženosti! Za vse druge bi zadostoval tudi pregled pri osebnem zdravniku. Kako so se podobnih zagat lotili v drugih državah in kako učinkoviteje organizirati urgentno službo, so strokovnjaki pred kratkim razpravljali na 25-em jubilejnem simpoziju o urgentni medicini.

Strah in groza pred vsakršno napako je največja past, v katero se je ujela vsa naša družba. Silen strah pred napakami in nepopolnostjo nam je odvzel svobodo in zmožnost razmišljanja, raziskovanja. Notranji kritik perfekcionista nepretrgoma ocenjuje, kako dalec je še od uspešnosti. Za razliko od želje po odličnosti in marljivosti, ki prihaja od znotraj in prinaša zadovoljstvo pri delu, perfekcionizem nenehno teži po očesu zunanjega, ki bi pohvalilo in goji potrebo po tem, da smo videti popolni. Poleg tega, da je eroziven za lastno duševno strukturo, popolnoma uničuje odnose v v vseh okoljih.  Ne le posamezniki, celotna družba ga mora znati prepoznati kot motnjo in se ga znebiti. 

Perfekcionizem je eroziven za lastno duševno strukturo in popolnoma uničuje odnose v v vseh okoljih

Strah in groza pred vsakršno napako je največja past, v katero se je ujela vsa naša družba. Silen strah pred napakami in nepopolnostjo nam je odvzel svobodo in zmožnost razmišljanja, raziskovanja. Notranji kritik perfekcionista nepretrgoma ocenjuje, kako dalec je še od uspešnosti. Za razliko od želje po odličnosti in marljivosti, ki prihaja od znotraj in prinaša zadovoljstvo pri delu, perfekcionizem nenehno teži po očesu zunanjega, ki bi pohvalilo in goji potrebo po tem, da smo videti popolni. Poleg tega, da je eroziven za lastno duševno strukturo, popolnoma uničuje odnose v v vseh okoljih.  Ne le posamezniki, celotna družba ga mora znati prepoznati kot motnjo in se ga znebiti, pravi psihiatrinja Breda Jelen Sobočan.

Svarila, da lahko sonce na koži povzroča tudi rakave spremembe, so predvsem za mlade stvar neoprijemljive in zelo oddaljene prihodnosti. Zato so avtorji projekta “Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo” našli prepričljivejše in učinkovitejše argumente: dijakom po vsej Sloveniji s posebnimi preiskavami (dobesedno) na njihovi lastni koži pokažejo, kako močno sonce pospeši staranje in gubanje kože ter zoprno neenakomerno pigmentacijo. Koža vse življenje poškodbe le sešteva, še posebej težko pa ob tem odpušča grehe iz mladosti. Zato na argumente, zakaj je kožo treba ščititi vse leto in vse življenje, opozorimo v Ambulanti 202. Sogovornici: doc. dr. Katja Žmitek, vodja programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo in Tina Pogačnik, dipl. kozm., obe z Oddelka za kozmetiko VIST Visoke šole za storitve v Ljubljani

Fotografija voznika nazorno pokaže, kakšne poškodbe naredi sonce skozi steklo. Sonce mu je vedno sijalo z ene strani, kar se vidi v nagubanosti kože. Vir fotografije: NEJM

Koža ima izjemen spomin, poškodbe sončnih žarkov se v njej seštevajo vse življenje, posebej hude posledice se vanjo vgravirajo do 30. leta

Svarila, da lahko sonce na koži povzroča tudi rakave spremembe, so predvsem za mlade stvar neoprijemljive in zelo oddaljene prihodnosti. Zato so avtorji projekta “Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo” našli prepričljivejše in učinkovitejše argumente: dijakom po vsej Sloveniji s posebnimi preiskavami (dobesedno) na njihovi lastni koži pokažejo, kako močno sonce pospeši staranje in gubanje kože ter zoprno neenakomerno pigmentacijo. Koža vse življenje poškodbe le sešteva, še posebej težko pa ob tem odpušča grehe iz mladosti. Zato na argumente, zakaj je kožo treba ščititi vse leto in vse življenje, opozorimo v Ambulanti 202.

Projekt “Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo” bodo prihodnji petek imeli možnost preizkusiti tudi starejši, ko bodo na Visoki šoli za storitve (VIST)  v Ljubljani ves dan brezplačno opravljali omenjene preglede. Obvezna je predhodna prijava na njihovi spletni strani, kjer najdete tudi informacije o  razpisu za fotografski natečaj na temo ozaveščanja o nevarnosti vseh vrst sončenja.

Sogovornici: doc. dr. Katja Žmitek, vodja programa Pametno s soncem za zdravo in mladostno kožo in Tina Pogačnik, dipl. kozm., obe z Oddelka za kozmetiko VIST Visoke šole za storitve v Ljubljani

Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 % , močno, za kar 43-odstotkov je narasla poraba antidepresivov, poraba psihostimulansov pa kar za 88 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino, v specialistični ambulantah se je število takih obravnav povečalo za več kot 70 odstotkov, največ v skupini med 15 in 19 letom starosti. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ. A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato s pomočjo več kot 130 mladostnikov naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala iz stisk in težav.

Mladi najpogosteje poiščejo pomoč zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja

Izrazit porast izdanih receptov za zdravila otrokom in mladostnikom v duševni stiski, naraščajoče število obiskov ambulant, a tudi tistih, ki dolge mesece čakajo na pomoč, kaže, da je v skrbi za duševno zdravje mladih ogromno težav. Dodatna je še ta, da mladostniki, ki pomoč le dobijo, s to pogosto niso zadovoljni, saj ni prilagojena njihovim potrebam in je zato manj učinkovita.

Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi  motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj  ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ.

A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti.  Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato  s pomočjo več kot 130 mladostnikov  naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je  ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala  iz stisk in težav. Gostji ambulante sta članici raziskovalne skupine Pedagoške fakultete UL Špela Razpotnik in Darja Tadič.

Medtem ko zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov, tobačna industrija ponuja nove oblike kadilskih pripomočkov. Trend v zadnjih mesecih so naprave, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike "kajenja" res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? Gostja oddaje Helena Koprivnikar z NIJZ je spomnila tudi na povsem brezplačne programe za opustitev kajenja, s katerim si je do opustitve kanjenja pomagala tudi Lea Hedžet.

"Enkrat sem že poskusila opustiti kajenje, a nisem bila dovolj odločna. Po naključju sem izvedela za program in znance, ki so uspešno prenehali s kajenjem. Vsako cigareto je treba ozavestiti, jo oštevilčiti, vsako pokajeno cigareto je treba zabeležiti. Potem je bil tu še skupinski moment, saj smo na koncu programa podpisali pogodbo, da do določenega časa ne bomo prižgali cigarete. Obljube ne moreš prelomiti."

Lea Hedžet je nekdanja kadilka in pravi, da to postaneš, le če si močno želiš: "Vsak mesec sem shranjevala toliko denarja, kolikor sem ga prej porabila za cigarete. V 10 mesecih sem prihranila za družinski dopust."

Lea Hedžet je od prenehanja kajenja vsak mesec privarčevala toliko denarja, kolikor ga je prej porabila za cigarete. V desetih mesecih je prihranila za družinski dopust

Zakonodaja vse bolj omejuje prodajo tobačnih in sorodnih izdelkov, tobačna industrija pa ponuja nove oblike kadilskih pripomočkov. Trend v zadnjih mesecih so naprave, ki tobak le segrevajo. So vse te nove oblike “kajenja” res manj škodljive, kako njihovo prodajo ureja zakonodaja in ali ta ob vse pestrejši ponudbi kadilskih pripomočkov bitko za zmanjšanje števila kadilcev sploh lahko dobi? Gostja oddaje Helena Koprivnikar iz NIJZ je spomnila tudi na povsem brezplačne programe za opustitev kajenja, s katerim si je do opustitve kajenja pomagala tudi Lea Hedžet.

“Enkrat sem že poskusila opustiti kajenje, a nisem bila dovolj odločna. Po naključju sem izvedela za program in znance, ki so uspešno prenehali kajenje. Vsako cigareto je treba ozavestiti, jo oštevilčiti, vsako pokajeno cigareto je treba označiti. Potem je bil tu še skupinski trenutek, saj smo na koncu programa podpisali pogodbo, da do določenega časa ne bomo prižgali cigarete. Obljube ne moreš prelomiti.”

Lea Hedžet je nekdanja kadilka in pravi, da to postaneš, če si močno želiš: “Načrtovala sem selitev in nisem želela, da bi stene v stanovanju smrdele.”

“Vsak mesec sem shranjevala toliko denarja, kolikor sem ga prej porabila za cigarete. V desetih mesecih sem prihranila za družinski dopust.”

Tudi na področju fizioterapije so ponekod dolge čakalne dobe velik problem. A izvajalci storitev opozarjajo, da nezanemarljiv del problema prispevajo tudi tisti bolniki, ki sploh ne odpovedo terapije, če se je ne morejo udeležiti oz. to storijo bistveno prepozno. Izvajalci take, zadnji hip odpovedane termine sicer skušajo zapolniti s klicanjem bolnikov na čakalni listi. A ker gre praviloma za res kratke roke, le dan ali dva pred samim začetkom terapije, se mnogi čakajoči zaradi delovnih obveznosti na povabilo ne morejo odzvati. Tako se dogaja, da termini ostajajo nezasedeni kljub dolgim čakalnim dobam.

Izvajalci storitev opozarjajo, da nezanemarljiv del problema prispevajo tudi tisti bolniki, ki sploh ne odpovedo terapije, če se je ne morejo udeležiti

Tudi na področju fizioterapije so ponekod dolge čakalne dobe velik problem. A izvajalci storitev opozarjajo, da nezanemarljiv del problema prispevajo tudi tisti bolniki, ki sploh ne odpovedo terapije, če se je ne morejo udeležiti oz. to storijo bistveno prepozno. Izvajalci zadnji hip odpovedane termine sicer skušajo zapolniti s klicanjem bolnikov na čakalni listi. A ker gre praviloma za res kratke roke, le dan ali dva pred samim začetkom terapije, se številni čakajoči zaradi delovnih obveznosti na povabilo ne morejo odzvati. Tako se dogaja, da termini ostajajo nezasedeni kljub dolgim čakalnim dobam.

Čeprav namreč nova ureditev že od začetka leta bistveno strožje obravnava tiste bolnike, ki te svoje dolžnosti ne izpolnijo, se čakalne dobe na fizioterapiji  podaljšujejo. V povprečju te zdaj znašajo 110 dni za nujne primere in več kot 190 za redno čakajoče, več kot 13.000 bolnikov čaka dlje od dopustne dobe. To je seveda povprečje, sicer pa po podatkih s spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje tudi za tiste z rednimi napotnicami ponekod čakalnih dob sploh ni, trenutno rekorden čas pa je na Jesenicah, tam bi na vrsto prišli šele čez 430 dni.

Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.

Pri tridesetih letih je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami

Pri tridesetih letih, nekaj ur po drugem porodu, je Lara Slivnik doživela obsežno možgansko kap s številnimi pretresljivimi posledicami. Prvi dnevi po kapi so minili kot v nekakšnem globokem snu, ko se je stanje toliko izboljšalo, da so jo lahko hranili, pa jo je presenetilo vprašanje medicinske sestra, kako je ime takrat triletni hčerki.

“Nisem se mogla spomniti njenega imena, nikakor. Pretreslo me je, vso noč sem premišljevala, pa ni šlo. Še zdaj, skoraj 20 let pozneje, o tem težko govorim. Takrat šele dojameš, kakšne omejitve v življenje je prinesla kap, koliko se spremeni vsakdanje življenje in kako naporno je to za vse, tudi za družino,” pravi Lara Slivnik, ki še zmeraj občuti nekaj posledic kapi predvsem pri gibanju, ji je pa uspelo doktorirati in ohraniti redno zaposlitev.

Z zdravim načinom življenja bi bilo številne možganske kapi mogoče preprečiti, kljub temu pa zaradi staranja prebivalstva lahko pričakujemo, da se bo število obolelih še povečevalo. Ker hitra zdravniška pomoč lahko namreč močno omili posledice kapi, je zelo pomembno, da znamo prepoznati prve znake kapi in takoj poiščemo pomoč. Zato je vsako pomlad mesec maj namenjen ozaveščanju o možganski kapi in premisleku, kako živeti z njenimi epidemičnimi razsežnostmi. Tudi zato bo prihodnji teden Evropsko združenje za možgansko kap v Evropskem parlamentu predstavilo “Akcijski načrt za obvladovanje možganske kapi v Evropi”, slovensko združenje bolnikov pa bo ta dan ob pomoči bolnikov in strokovnjakov o življenju po možganski kapi ozaveščalo tudi slovensko javnost.

Številne informacije o možganski kapi najdete tudi na spletu, na primer na spletni strani Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Čeprav je kronično srčno popuščanje vzrok za dva do trikrat večje število smrti kot zaradi napredovalega raka dojke ali raka črevesja, žal mnogi bolniki ne poiščejo pomoči pravočasno. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce ne pomislijo. Kronično srčno popuščanje ni ozdravljivo, a ga je mogoče učinkovito ustaviti le, če ga začnemo zdraviti pravočasno, zato nanj opozarjamo v Ambulanti 202.

Kronično srčno popuščanje je vzrok za dva do trikrat večje število smrti kot zaradi napredovalega raka dojke ali raka črevesja

Čeprav je kronično srčno popuščanje vzrok za dva do trikrat večje število smrti kot zaradi napredovalega raka dojke ali raka črevesja, žal mnogi bolniki ne poiščejo pomoči pravočasno. Starejši zato, ker pešanje moči zmotno pripisujejo staranju ali drugim boleznim, mladi pa, ker na vpliv kakšne druge bolezni na srce ne pomislijo. Kronično srčno popuščanje ni ozdravljivo, a ga je mogoče učinkovito ustaviti le, če ga začnemo zdraviti pravočasno, zato nanj opozarjamo v Ambulanti 202.

Dan pred Mednarodnim dnevom astme, kronične vnetne bolezni dihal, ki je v razvitem svetu še vedno v porastu, se bomo pozanimali o njeni razširjenosti med najmlajšimi Slovenci. Naš gost bo vodja službe za pljučne bolezni na ljubljanski Pediatrični kliniki - dr. Uroš Krivec. Še vedno ne docela raziskana bolezen, ki menda tudi pri nas že dosega vrh pojavnosti, je ob pravilnem zdravljenju pa obenem tudi dobri informiranosti tako otrok kot staršev - skoraj povsem obvladljiva. Še nedolgo nazaj ni bilo tako ...

Je pa ob pravilnem zdravljenju in dobri informiranosti tako otrok kot staršev - skoraj povsem obvladljiva

Dan pred Mednarodnim dnevom astme, kronične vnetne bolezni dihal, ki je v razvitem svetu še vedno v porastu, smo se pozanimali o njeni razširjenosti med najmlajšimi Slovenci. Naš gost je bil vodja službe za pljučne bolezni na ljubljanski Pediatrični kliniki – dr. Uroš Krivec, ki pravi, da je astma še vedno ne docela raziskana bolezen, a je ob pravilnem zdravljenju pa obenem tudi dobri informiranosti tako otrok kot staršev – skoraj povsem obvladljiva.