Samoumiritev

Prof. dr. Borut Škodlar nas v tokratni epizodi znova odpelje v svet dihanja. Tokrat se osredotočamo predvsem na poživljajoči občutek, ki ga dobimo prav s pomočjo dihanja, saj le to pomaga pretočiti življenjsko energijo po našem telesu.

Nova vaja, ki jo spoznavamo, poudarja pomen dihanja

Prof. dr. Borut Škodlar nas v tokratni epizodi znova odpelje v svet dihanja. Tokrat se osredotočamo predvsem na poživljajoči občutek, ki ga dobimo prav s pomočjo dihanja, saj le to pomaga pretočiti življenjsko energijo po našem telesu.

Ob polnem dihanju lahko v sebi začutimo pretoke, ki se širijo od trupa, kjer se dogaja dihanje, po celotnem telesu. Od spodnjega dela trebuha oz. hrbta navzgor proti glavi ter po rokah in nogah. Začutimo lahko kot da dihamo s celotnim telesom in ob njem omenjeno pretakanje energije.

To tiho in zdravilno pretakanje energije so proučevali v več kulturah in tradicionalnih medicinskih sistemih, kot so indijski, kitajski in japonski.  Delo na dihu oz. dihanju in njegovih povezavah se je uveljavilo tudi v različnih psihoterapevtskih pristopih. Poznamo ga kot sprostitveno tehniko samostojno ali znotraj psihoterapije, potem v terapevtski hipnozi, v vseh na telo usmerjenih psihoterapijah, posebno pri tistih, ki temeljijo na jogi in čuječnosti.

V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili:

- vaje iz čuječnosti

- vaje mačka

- vaje postopnega mišičnega sproščanja

- umirjanja ob pitju čaja

- ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja.

Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.

Ponovimo pet vaj iz samoumiritve, ob katerih boste slišali tudi kratka pojasnila, zakaj je to pomembno in kaj je njihovo bistvo

V drugem tednu ponovitve vaj iz samoumiritve s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, smo se znova lotili:
– vaje iz čuječnosti
– vaje mačka
– vaje postopnega mišičnega sproščanja
– umirjanja ob pitju čaja
– ponovili pa smo tudi vajo upanja in (samo)sočutja.
Vaje so opremljene s kratkimi pogovori in pojasnili o izvedbi. Ob prvi vaji pa boste slišali tudi prijazen odziv dveh poslušalcev, ki vadita z nami, gospe Nataše in gospoda Marka.

Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj.

Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik:

- Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje

- Vaja "varen prostor"

- Vaja ljubeče naklonjenosti

- Samoumiritev s hojo

- Vaja - kaj je v življenju zares pomembno?

Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate.

S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.

Tudi pri samoumiritvi velja, da moramo biti vztrajni in vaje ter tehnike ponavljati

Za uspešno samoumiritev je zelo pomembno, da vaje in tehnike ponavljamo, da smo pri tem vztrajni in da se ne ustrašimo ali odnehamo, če rezultatov ne začutimo takoj.
Prof. dr. Borut Škodlar z nami ponovi pet vaj in tehnik:
– Umirjanje z usmerjeno pozornostjo na dihanje
– Vaja “varen prostor”
– Vaja ljubeče naklonjenosti
– Samoumiritev s hojo
– Vaja – kaj je v življenju zares pomembno?
Vse vaje so tukaj spravljene na enem mestu, da si sami izberete tisto, ki vam najbolj prija in jo/ali več njih lahko čim bolj redno ponavljate.
S prof. Borutom Škodarjem se je pogovarjala Mojca Delač.

Če je Prvi vaša redna družba takole tudi ob večerih, potem ste oddajo Samoumiritev že dodobra spoznali. Tako kot velja za vsako vajo, je tako tudi pri umirjanju - ključno je ne samo, da razmišljamo o tem, kako prav bi nam prišlo, ampak da se tega tudi lotimo. Tako je Mojci Delač povedal psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar, ki vas v nadaljevanju ponovno spomni na preprosto vajo umiritve z dihanjem. Prijetno poslušanje.

Upanje je v jedru vsakega ustvarjanja, vsake pristne dejavnosti ali naravnanosti, vsakega pristnega odnosa. Upanje je v srcu vsakega zdravljenja in ozdravljenja duše od duševnih motenj. Brez upanja ni možna sprememba, ni možen razvoj. Seveda tudi nobena psihoterapija. Odpira se nam veliko vprašanje, morda edino pomembno vprašanje za človeka - kaj in kako lahko upam? O tem prof. Borut Škodlar razmišlja v tokratni epizodi.

Od sočutja do upanja pa vodi naravna pot, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar

Upanje je v jedru vsakega ustvarjanja, vsake pristne dejavnosti ali naravnanosti, vsakega pristnega odnosa. Upanje je v srcu vsakega zdravljenja in ozdravljenja duše od duševnih motenj. Brez upanja ni možna sprememba, ni možen razvoj. Seveda tudi nobena psihoterapija. Odpira se nam veliko vprašanje, morda edino pomembno vprašanje za človeka – kaj in kako lahko upam? O tem prof. Borut Škodlar razmišlja v tokratni epizodi:

Upanje je v jedru vsakega ustvarjanja, vsake pristne dejavnosti ali naravnanosti, vsakega pristnega odnosa. Upanje je v srcu vsakega zdravljenja in ozdravljenja duše od duševnih motenj. Brez upanja ni možna sprememba, ni možen razvoj. Seveda tudi nobena psihoterapija. Odpira se nam veliko vprašanje, morda edino pomembno vprašanje za človeka, kaj in kako lahko upam? Lahko kaj storim, da ga jačam in lahko kaj storim, da ga ne izgubim?

 

Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.

Za primer lahko vzamemo kar pitje čaja.

Tudi z vajami umirjanja in sproščanja težimo k temu, da bi nekaj spremenili. Kako to spremembo zares narediti in kako jo »izmeriti« pa je svojevrsten izziv, sploh ko gre za miselne in vedenjske vzorce ter občutje in odziva. Pri tem si lahko pomagamo s stvarmi, ki so del našega vsakdana. S ponavljajočimi dejanji. In to tako, da jih naredimo s polno pozornostjo, da začutimo in opazimo ali pride do kakšnih drobnih sprememb. Pa naj gre za umivanje zob ali za pitje čaja. Pripravlja psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar:

Ponavljajoča dejanja oziroma dejavnosti. Nekaj, kar naredim redno, mi omogoča videti, kje sem, koliko napredujem, v katero smer se razvijam. Ponavljajoče dejanje je kot sidro, kot točka opazovanja, skozi katero vidim spremembe.

Skupaj se bomo sprehodili skozi eno takšno možno dejavnost in bomo skoznjo skušali pozorno, čuječe gojiti ravno ustavljanje, umirjanje, praznino in tišino. Komur se bo to zdelo smešno, čudno, nepotrebno ali se bo kako drugače umaknil na cinično razdaljo, naj pomisli na možnost, da ga je samo malo strah praznine in so to obrambe. Vendar dobra praznina ni nevarna, odpira prostor za stvari, ki jih v življenju pozabljamo in zanemarjamo.

Tokrat nam psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin predstavlja tehniko Postopega mišičnega sproščanja, ob kateri zavestno, prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin, dosegamo sprostitev.

Psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin o tehniki, s katero prek napenjanja in sproščanja posameznih mišičnih skupin dosegamo sprostitev

S postopnim telesnim sproščanjem v natančno določenem zaporedju postopoma sproščamo 16 glavnih mišičnih skupin telesa.

“Tehnika se je izkazala kot odlična samopomoč pri stanjih povišane napetosti, saj z njeno pomočjo človek spozna, kako lahko obvlada svoje telesne simptome”

Tokrat nas v svet Samoumiritve pelje psihiatrinja in psihoterapevtka Bojana Avguštin Avčin.

Pri vadbi poskušamo biti pozorni:

(1) Da zavestno stiskanje posameznih mišičnih skupin ne bo ne prešibko ne premočno. Mišice naj bodo napete, vendar ne preobremenjene, napenjamo jih lahko do blagega drhtenja.

(2)  Ko mišice sprostimo se poskušamo ob enakomernem dihanju poskrbite zavedati občutka sproščenosti; temu se posvečajmo vsaj 10-15 sekund

(3)  Vsako vajo ponovimo dvakrat. Naš cilj je naučiti se, kaj je napetost in kaj sproščenost. Zatezanje in sproščenost različnih mišičnih skupin telesa sproži stanje sproščenosti.

Tehnike postopne mišične sprostitve ne izvajajte v primeru, da:

Vam je vadbo odsvetoval zdravnik in/ali strokovnjak s področja duševnega zdravja, ste v položaju, ki zahteva neposredno pozornost, imate zelo povišan krvni tlak, ste pod vplivom drog in/ali alkohola, če izgubljate stik z resničnostjo, med tuširanjem ali kopanjem, plavanjem, neposredno pred in po večji telesni obremenitvi, imate vnetje mišic ali mišične krče.

 

 

O pomenu gibanja smo že govorili v eni od preteklih epizod oddaje Samoumiritev, tokrat pa nova vaja povezana z zavedanjem o telesu, ki pomaga, da ob vadbi procesi uravnavanja napetosti veliko lažje stečejo. Pripravlja: Prof. dr. Borut Škodlar.

Kako z zavestnim doživljanjem telesa procesi uravnavanja napetosti hitreje stečejo

Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt nas je v eni prejšnjih epizod že odpeljal v svet gibanja in sproščanja, kar lahko dosežemo tudi s hojo. Tokrat pa o zavestnem doživljanju telesa med vadbo.

Če spremljamo svoje telesno doživljanje ob vadbi malo bolj od blizu, lahko opazimo, da ima zavestno doživljanje telesa precejšen vpliv na to olajševanje, sprpščanje in uravnavanje napetosti.

Zavedanje telesa med vadbo je torej zelo pomembno, kako to naredimo, pa lahko poskusimo z vajo, ki jo nekateri poznate iz sveta joge- to je tako imenovana ‘vaja mačke’.

Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridobiti uvid v to, kako potekajo notranji procesi. Čuječnost se v medicini intenzivno uporablja in raziskuje od 80. let prejšnjega stoletja in je zato z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.

Prof. Škodlar tokrat z nami deli dve vaji iz čuječnosti

Čuječnost označuje zmožnost človeka, da se osredotoči na svoje doživljanje v danem trenutku ter ga zmore raziskovati, pridobiti uvid v to, kako potekajo notranji procesi. Čuječnost se v medicini intenzivno uporablja in raziskuje od 80. let prejšnjega stoletja in je zato z dokazi podprto ena najmočnejših metod za premagovanje tesnobe, stresa in depresivnosti, pripoveduje psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar.

Vrednote živijo globoko v nas, njihovo izpolnjevanje nam osmišlja življenje ter nas globoko pomirja, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar. Globoke vrednote so tisti deli v človeku, ki so najgloblje zakoreninjeni ter jih zato stiske in močna čustva najpozneje odplavijo. Žal pa so večino časa prekriti z vsakodnevnimi skrbmi in rutino. Če jih lahko spet začutimo, nas temeljno razbremenijo od sprotnih skrbi in v temelju umirijo. Kako to naredimo, pa lahko slišite v oddaji!

Za človekovo pomiritev je med drugim zelo pomembno, da najde stik s tem, kar mu je v življenju najpomembnejše, s svojimi globokimi vrednotami

Vrednote živijo globoko v nas, njihovo izpolnjevanje nam osmišlja življenje ter nas globoko pomirja, pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar.

Globoke vrednote so tisti deli v človeku, ki so najgloblje zakoreninjeni ter jih zato stiske in močna čustva najpozneje odplavijo. Žal pa so večino časa prekriti z vsakodnevnimi skrbmi in rutino. Tudi če nas sredi takšnega vsakdana nenadno preplavijo strahovi in občutki nevarnosti, kot je v tem času nevarnosti zaradi virusa in posledične socialne izolacije, ni nujno, da bomo svoje globoke vrednote začutili.

Če jih lahko spet začutimo, nas temeljno razbremenijo od sprotnih skrbi in v temelju umirijo. Kako to naredimo, pa lahko slišite v oddaji!