Samoumiritev

V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri soočenju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.

Ko samozavest opravlja svoje temeljno poslanstvo, je tiha spremljevalka, tihi ščit, ki stoji malo pred nami in nas varuje

V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri spopadanju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.

Zaradi nje lahko vstopamo v nove in negotove položaje in se lahko zanesemo, da bo nekako šlo. Smo pred težkim sestankom, prvim zmenkom ali čustveno obteženim družinskim pogovorom, pa kar zaupamo, da se bo izšlo. Da bomo preživeli in bo življenje teklo naprej. Je neka tiha usedlina prejšnjih izkušenj v življenju in predvsem v odnosih, ki smo jih prestali, se prebili skozi njih in nam je bilo v njih dovoljkrat tudi prijetno, varno in ugodno. Nimajo vsi ljudje te sreče, da bi bilo takšnih odnosov dovolj, zato imajo pri vzdrževanju samo-zavesti večji izziv.

Marsikoga med nami v teh časih preveva mnogo stvari, ki skrbijo in bolijo. Bolečina je večplasten pojav. Lahko jo čutimo neposredno v telesu, nanjo se vedno odzovemo tudi čustveno. Čustva lahko boleče doživljamo tudi, če ni telesnea ozadja. Ko nas nekdo zapusti, ko nekaj ali nekoga izgubimo, ko ne dosežemo nečesa, kar si želimo, zelo boli. Lahko pa se pojavi tudi duhovna bolečina ali eksistencialna bolečina, boleče doživljanje sveta. Kako si lahko pomagamo in vse te bolečine olajšamo? O tem s prof. dr. Borutom Škodlarjem.

Kako olajšamo telesno, čustveno, duhovno in eksistencialno bolečino

Marsikoga med nami v teh časih preveva mnogo stvari, ki skrbijo in bolijo. Bolečina je večplasten pojav. Lahko jo čutimo neposredno v telesu, nanjo se vedno odzovemo tudi čustveno. Čustva lahko boleče doživljamo tudi, če ni telesnea ozadja. Ko nas nekdo zapusti, ko nekaj ali nekoga izgubimo, ko ne dosežemo nečesa, kar si želimo, zelo boli. Lahko pa se pojavi tudi duhovna bolečina ali eksistencialna bolečina, boleče doživljanje sveta. Kako si lahko pomagamo in vse te bolečine olajšamo? O tem s prof. dr. Borutom Škodlarjem.

V novi epizodi druge sezone oddaje Samoumiritev s prof. dr. Borutom Škodlarjem nadaljujemo avtogeni trening. Ta je po svetu poznan kot ena najbolj uveljavljenih ni prepoznavnih metod sproščanja. Izhaja iz ugotovitev, ki jih ljudje doživljamo med sproščanjem - da naše telo postane težko in toplo ter se dihanje, srčni utrip, občutek v trebuhu in drugi telesni procesi umirjajo.

S ponavljanjem gesel dosegamo stanje umirjenosti in sproščenosti

V novi epizodi druge sezone oddaje Samoumiritev s prof. dr. Borutom Škodlarjem nadaljujemo avtogeni trening. Ta je po svetu poznan kot ena najbolj uveljavljenih ni prepoznavnih metod sproščanja. Izhaja iz ugotovitev, ki jih ljudje doživljamo med sproščanjem - da naše telo postane težko in toplo ter se dihanje, srčni utrip, občutek v trebuhu in drugi telesni procesi umirjajo.

Sproščanje in doseganje umirjene točke pogleda na svet in nase v vsem, kar imam pred sabo, je v tem času zelo na prepihu. Bolj kot sicer nas prevevajo negotovost in tesnoba, strahovi, pa tudi frustracija, žalost, razdražljivost vse do jeze in besa. Vse to so nizi občutij in čustev, ki se porajajo drug iz drugega ter se lahko kopičijo in stopnjujejo, če jim ne ponudimo mesta predelave. Sprostitev in umiritev sta predpogoja za takšno predelavo. Da jih sploh zaznamo in lahko izrazimo.

Prof. dr. Škodlar nam v tokratni vaji predstavi avtogeni trening. Gre za metodo, ki jo je k nam "prinesel" eden pionirjev psihiatrije in psihoterapije na Slovenskem, prof. dr. Lev Milčinski. Začetnik avtogenega treninga, nemški psihiater Johannes H. Schultz, ga je zasnoval na spoznanjih iz hipnoze. Prijetno vadbo vam želimo!

Kako se sprostimo z avtosugestijo

Prof. dr. Škodlar nam v tokratni vaji predstavi avtogeni trening. Gre za metodo, ki jo je k nam "prinesel" eden pionirjev psihiatrije in psihoterapije na Slovenskem, prof. dr. Lev Milčinski. Začetnik avtogenega treninga, nemški psihiater Johannes H. Schultz, ga je zasnoval na spoznanjih iz hipnoze. Prijetno vadbo vam želimo!

Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, z Univerzitetne Psihiatrične klinike Ljubljana, bo tudi v jesenskem času z nami delil nekaj vaj, s katerimi si v stresnih in tesnobnih časih lahko pomagamo pri iskanju notranjega ravnovesja in miru ter poskrbimo za našo duševno dobrobit. Novi sklop začenjamo z vajo "Vdihni mir, izdihni strah".

Začenjamo novo sezono oddaje Samoumiritev, v kateri si vzamemo čas za nas, sprostitev in notranji mir

Psihiater in psihoterapevt, prof. dr. Borut Škodlar, z Univerzitetne Psihiatrične klinike Ljubljana, bo tudi v jesenskem času z nami delil nekaj strategij, tehnik in vaj, s katerimi si v stresnih in tesnobnih časih lahko pomagamo pri iskanju notranjega ravnovesja in miru ter poskrbimo za našo duševno dobrobit. Novi sklop začenjamo z vajo 'Vdihni mir, izdihni strah'.

"Ko nas preplavlja strah, smo v krču. Naše bivanje se skrč ina iskanje preživetja. Kar ostane moči, jo običajno porabimo za pritoževanje nad usodo, da smo se znašli v takšni situaciji. Mir pa preko varnosti, zaupanja in upanja, ter veselja in ljubezni, ki jih omogoča, raztaplja omenjeni bivanjski krč. Zmehča njegova prijemališča in ne more nas več držati povsem ujete in nemočne."

V šestem tednu našega druženja smo s prof. Borutom Škodlarjem ponovili pet vaj. Z Mojco Delač sta nam uvodoma znova osvetlila njihove poudarke, potem pa smo si

vzeli čas za:

- vajo vitalnosti z dihanjem

- vajo razvijanja in krepitve koncentracije

- vajo umirjanja z besedami

- vajo umirjanja bolečini navkljub

- vajo spremanja

Vse vaje najdete v posnetku.

Hvala za pozornost in da ste se lotili vaj Samoumiritve z nami na Prvem.

S prof. dr. Borutom Škodlarjem smo ponovili pet vaj za sproščanje in pomirjanje

V šestem tednu našega druženja smo s prof. Borutom Škodlarjem ponovili pet vaj. Z Mojco Delač sta nam uvodoma znova osvetlila njihove poudarke, potem pa smo si
vzeli čas za:
– vajo vitalnosti z dihanjem
– vajo razvijanja in krepitve koncentracije
– vajo umirjanja z besedami
– vajo umirjanja bolečini navkljub
– vajo spremanja

Vse vaje lahko slišite v posnetku.

Hvala za pozornost in da ste se lotili vaj Samoumiritve z nami na Prvem.

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet - "Umirite se!". Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Prof. dr. Borut Škodlar tokrat pripoveduje o sprejemanju in o tem kaj vse človek sprejme kot del svojega življenja – lepega, prijetnega in močno neprijetnega. Kako vse se suka naše življenje in kljub temu, da se z marsičim ne strinjamo, in marsičemu tudi upiramo, vseeno veliko sprejmemo.

Velika človekova zmnožnost v več smislih

V stresnih razmerah pogosto slišimo nasvet – “Umirite se!”. Ampak- Kako lahko to učinkovito naredimo? Prof. dr. Borut Škodlar tokrat pripoveduje o sprejemanju in o tem kaj vse človek sprejme kot del svojega življenja – lepega, prijetnega in močno neprijetnega.

Kako vse se suka naše življenje in kljub temu, da se z marsičim ne strinjamo, in marsičemu tudi upiramo, vseeno veliko sprejmemo.

Kaj vse človek sprejme, česa vse se človek navadi. Če pomislimo samo, koliko stvari smo nehote in nevede sprejeli samo v tem času, ko se borimo s koronavirusom in vsemi ukrepi v zvezi z njim.

 

Kako se lahko umirimo kljub bolečini ali se pripravimo za soočenje z njo? Tega se naučimo v tokratni epizodi Samoumiritve, ki jo pripravlja prof. dr. Borut Škodlar.

Kako se lahko umirimo bolečini navljub

Bolečino vsi doživljamo po svoje in se z njo tudi na različne načine spoprijemamo. Kot pripoveduje prof. dr. Borut Škodlar:

Vsi jo poznamo. V krajših, bolj akutnih oblikah, marsikdo od nas pa je šel tudi skozi obdobja ali to obdobje še traja, ko se je srečal in ga pesti dlje časa trajajoča, torej kronična bolečina. Gotovo predstavlja bolečina enega največjih izzivov za človeka. Na telesni, na duševni ravni in onkraj obeh.

Mnogo je mehanizmov, ki jo vzpostavlja in vzdržuje, pride pa lahko tudi do olajšanja. Kako se lahko na to pripravimo ali s tem soočimo, se bomo naučili v tokratni vaji.

 

Z besedami, z jezikom, ki jih uokvirja, se lahko ukvarjamo na različne načine. Izkušnje neskončnega števila ljudi iz vseh kultur, pa kažejo, da vračanja k tem besedam in njihovo ponavljajoče izgovarjanje - na glas ali potiho - učinkujejo pomirjajoče in razbremenjujoče, celo tolažeče in omogočajo človeku notranje zavetje.

V svet zavetja besed nas prof. dr. Borut Škodlar pelje v tokratni epizodi.

Moč besed za uvid in umiritev

Z besedami, z jezikom, ki jih uokvirja, se lahko ukvarjamo na različne načine. Izkušnje neskončnega števila ljudi iz vseh kultur, pa kažejo, da vračanja k tem besedam in njihovo ponavljajoče izgovarjanje – na glas ali potiho – učinkujejo pomirjajoče in razbremenjujoče, celo tolažeče in omogočajo človeku notranje zavetje, razlaga prof. dr. Borut Škodlar.

Imate pripravljeni kakšen ljub verz, besede molitev?

Če se nam ne utrne kakšna od njih sama po sebi, si lahko sposodite eno od sledečih. Lahko povsem odprto izrečete z Branetom Senegačnikom “Življenje – to je, česar ne poznamo” ali z Janezom Menartom “…pravi jaz je dan za dnem uganka meni in ljudem.” Morda vas pritegne Minattijeva brezčasna pesem, ki odmeva v “Nekoga moraš imeti rad”.  S Cirilom Zlobcem nas lahko prevzame “Ljubezen – najskrivnostnejša skrivnost” ali z Dejanom Kosom “Nerojena je ljubezen.”

 

Za umiritev in sprostitev je osredotočenost ključna, saj se brez nje ne moremo zares sprostiti, razbremeniti in začutiti mir v sebi. Mnogo ljudi, ki se znajdejo v kriznem stanju, jih preplavi izčrpanost ali celo depresija, zapadajo tem stalnim premlevanjem v mislih, ki jih imenujemo tudi ruminacije, prežvekovanja. Zdravilo oz. protistrup za preveč krožnega in s tem neproduktivnega razmišljanja je koncentracija, osredotočenost na izbrano točko pozornosti. Z njo ostale misli začnejo izgubljati moč. "Osredotočenost vedno prinese s sabo umiritev. Je njen najboljši stranski učinek" pripoveduje psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.

Vaja s koncentracijo na svečo ali podobno

Za umiritev in sprostitev je osredotočenost ključna, saj se brez nje ne moremo zares sprostiti, razbremeniti in začutiti mir v sebi. Mnogo ljudi, ki se znajdejo v kriznem stanju, jih preplavi izčrpanost ali celo depresija, zapadajo tem stalnim premlevanjem v mislih, ki jih imenujemo tudi ruminacije, prežvekovanja. Zdravilo oz. protistrup za preveč krožnega in s tem neproduktivnega razmišljanja je koncentracija, osredotočenost na izbrano točko pozornosti. Z njo ostale misli začnejo izgubljati moč. “Osredotočenost vedno prinese s sabo umiritev. Je njen najboljši stranski učinek” pripoveduje psihiater in psihoterapevt prof. dr. Borut Škodlar.