V Čedadu v Beneški Sloveniji je na praznik svetih treh kraljev potekala tradicionalna prireditev Dan emigranta. 59-ič po vrsti sta jo pripravila Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Slavnostna govornika sta bila senatorka Tatjana Rojc in v imenu slovenskih organizacij predsednik Združenja don Eugenio Blanchini Igor Jelen. Zbrane je pozdravila tudi županja občine Čedad. Dogajanje so s pristnimi beneškimi pesmimi popestrili mladi beneški glasbeniki, predstavljene so bile tudi tri pesmi iz lanskoletnega 34. Sejma Beneške piesmi. Prireditev se je zaključila s komedijo Jest san Berto v izvedbi Beneškega gledališča. Dogodka so se udeležili številni predstavniki oblasti in institucij tako iz dežele Furlanije Julijske krajine kot iz Slovenije ter župani obmejnih občin in Posočja. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pozdravu podčrtal edinstvenost čezmejnega prostora, ki je preplet različnih kultur in narodov. Zahvalil se je slovenskim organizacijam, ki gojijo slovensko kulturo in identiteto ter hkrati tudi italijanskim mestom, ki razumejo položaj Slovencev, ki sprejemajo in se zavedajo, da nas ta raznolikost še kako bogati. 

Praznovanje božiča pri rojakih v Lemontu pri Chicagu v ZDA je bilo slovesno, priprava v adventnem času pa pestra, nam je povedal tamkajšnji p. Metod Ogorevc. V cerkvi so imeli adventni drevesci z obeski, na katerih so bile napisane potrebe ljudi v stiski. Zbirali so tudi hrano za luteransko karitas in darovali za misijone namesto za božične voščilnice. P. Metod je vesel, da je v skupnosti zavest, da je potrebno biti odprt za druge in jim po najboljših močeh pomagati. 

Lepo, povezovalno, slovensko vzdušje je bilo ob božiču tudi pri rojakih na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu, nam je povedal slovenski župnik in delegat Jože Kamin, saj sta se v župnijski cerkvi srečali obe skupnosti. Prejšnja leta je k večerni sveti maši prišlo okoli 400 ljudi, letos pa več kot 600. Sodeloval je tudi slovenski zbor msgr. Stanka Grimsa, pa tudi slovenski zbor Jadran. K tej sveti maši so prišle tudi mlade družine z otroki. Poudarjeno je bilo, da je Gospod postal otrok, da imamo v sebi nekaj božjega. Slovensko božično praznovanje ohranjata tudi skupnosti v Parizu in na severu Francije v Mericourtu. 

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je objavil XXI. nagradni natečaj za diplomske, magistrske in doktorske naloge s področja Slovencev v zamejstvu in Slovencev po svetu. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidati iz Slovenije in iz drugih držav, ki so od 1. januarja do 31. decembra lani uspešno zagovarjali svoje delo na katerikoli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja Slovenije. Dela so lahko napisana v slovenščini, italijanščini, nemščini, hrvaščini, francoščini, angleščini, ali španščini. Na natečaj lahko kandidirajo posamezniki tudi z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Urad bo dela sprejemal do vključno 28. 2. rezultati natečaja bodo znani najkasneje do konca septembra 2023.Najboljša tri dela s področja zamejstva in tri dela s področja izseljenstva bodo prejela denarno nagrado, in sicer: prva nagrada za vsako od področji v višini 800 evrov, druga nagrada v višini 600 evrov in tretja nagrada v višini 400 evrov, piše na spletni strani urada.

V Mestnem gledališču v Celovcu je bila sinoči premiera predstave Der Tod und das Mädchen (Deklica in smrt) čilskega avtorja Ariela Dorfmana, ki jo je režirala koroška Slovenka Mira Stadler. 30-letna absolventka seminarja Max Reinhardt je bila tokrat prvič v vlogi režiserke osrednjega celovškega gledališča. Prva ponovitev predstave bo jutri, naslednja v torek, nato pa še do 18. februarja. Mira Stadler je v dunajskem Burgtheatru postavila predstavo z naslovom Mädchen wie die, za kar je prejela nagrado stella. Pozornost je pritegnila tudi s predstavami v münchenskem Residenztheatru in v okviru obeležitve stoletnice koroškega plebiscita CarinthiJA2020. V Burgtheatru je delovala tudi kot asistentka režije. V celovškem teatru Kammerlichtspiele je s komedijo Tatsächlich Liebe pritegnila množično občinstvo. Svojo naslednjo režijo bo predstavila v Gradcu, je še objavilo slovensko uredništvo ORF iz Celovca. 

Pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu je izšla obsežna monografija Egija Gašperšiča Kaj vam pa jaz povem. Obsega 244 izbranih skladb iz 50-letnega avtorjevega ustvarjalnega obdobja. Gre predvsem za bogato zakladnico vokalne, pa tudi instrumentalne glasbe. Štiri knjige skladb spremlja zvezek z besedili, kjer spoznamo življenje in razvejano glasbeno delovanje Egija Gašperšiča, ki z omenjenimi skladbami nagovarja široko paleto glasbenikov izvajalcev. Krščanska kulturna zveza pa to soboto, 21. januarja, v domu Sodalitas v Tinjah pripravlja seminar za zborovodje otroških in mladinskih zborov. Vodili jo bosta Mateja Zwitter iz Zahomca, profesionalna glasbenica in vokalistka in Jasna Drobne, učiteljica glasbene vzgoje na Ptuju in voditeljica pevskih zborov. V tinjskem domu pa bo to sredo izobraževalni tečaj na temo digitalizacije, ki ga prav tako pripravlja KKZ.

Na Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu je včeraj potekalo zaključno tekmovanje letošnjega govorniškega natečaja, ki ga pripravljata Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza za dijake na slovenskih in dvojezičnih višjih šolah na Koroškem. Prvo mesto je osvojil Gorazd Wakounig (6.b razred slovenske gimnazije v Celovcu) za svoj govor na temo: „Z jezikom bomo obstali! Kakšen pomen daješ narodni zavednosti v svojem življenju in kako se družba na to odziva?“ Na zaključno tekmovanje so se uvrstili še Dana Gregorič iz slovenske gimnazije, Ana Ražen iz dvojezične trgovske akademije ter Salina Hajdinjak-Šumež z Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Nagrade in priznanja bodo prejeli ob podelitvi letošnje Tischlerjeve nagrade Milki Kriegl, ki bo danes teden, v torek, 24. 1. 2023, ob 19.00 v Tischlerjevi dvorani v Celovcu. 

Tednu molitve za krščansko edinost se pridružujejo tudi v slovenskih župnijah v Clevelandu. V župnijskem listu Marije Vnebovzete beremo, da so tudi apostoli imeli med seboj nesoglasja (in Sveto pismo kaže, da je bilo teh veliko), a so še vedno oznanjali eno vero, enega Gospoda, en krst. Naši rojaki čez veliko lužo pa se bodo jutri v molitvi spomnili tudi škofa Friderika Baraga, saj bo minilo 155 let od njegovega vstopa v večno življenje. 38 let svojega zemeljskega življenja je posvetil služenju Indijancem plemena Očipve na zgornjem polotoku Michigan. Bil je eden najpomembnejših katoliških misijonarjev 19. stoletja med ameriškimi Indijanci. Tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu v Clevelandu bodo prosili za čudež na priprošnjo Friderika Barage, da bo kmalu prištet med svetnike katoliške Cerkve. 

Rojake pesti pomanjkanje učiteljev slovenščine in vse manjše zanimanje zanjo, so opozorili predstavniki zamejcev in izseljencev na današnji seji državnozborske komisije. Slišati je bilo tudi, da so otroci v stiku s slovenščino danes predvsem v organiziranih okoljih, kot so šola ter športni in družbeni dogodki, ne pa tudi doma. Rojaki na Hrvaškem so kot eno od zanimivejših idej za ohranjanje slovenščine izpostavili obnovitev javnega prevoza med državama. Mariana Poznič iz Argentine je povedala, da sobotna slovenska šola tam poteka že 70 let, obiskalo jo je na tisoče otrok. Trenutno jih je 250. „Zanimanje raste, ker nove generacije začenjajo dobivati stik s svojo slovensko zavestjo,“ je ocenila. Komisija je sprejela sklepe, v katerih vladi priporoča krepitev podpore pri utrjevanju slovenskega jezika in identitete.

V Kulturnem domu Simona Gregorčiča v Kobaridu bo jutri potekalo 51. Novoletno srečanje, tradicionalna prireditev Slovencev z obeh strani meje. Slavnostni nagovor bo imel minister Matej Arčon, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa bo govoril predsednik združenja don Eugenio Blanchini, Igor Jelen, ki je bil pred časom tudi govornik na Dnevu emigranta v Čedadu. V pogovoru za naš radio je naglasil, da se življenje spreminja in da je vse več možnosti za življenje na podeželju, tudi v zamejskih dolinah. Kulturni program jutrišnjega 51. Novoletnega srečanja v Kobaridu bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Nastopili bodo mešani pevski zbor Sveti Anton iz Kobarida, Barski oktet in Otroška folklorna skupina dvojezične šole v Špetru. Podelili bodo Gujonovo priznanje.