Iole Namor iz Benečije in Anna Wedam iz Kanalske doline sta letošnji prejemnici Gujonovega priznanja, ki ga v spomin na matajurskega župnika in kulturnega delavca Paskvala Gujona podeljujejo na Novoletnem srečanju Slovencev Videmske pokrajine in Posočja. Namor je v zadnjih skoraj štiridesetih letih pomembno zaznamovala družbeno in kulturno življenje Benečije, bila je med ustanovitelji Inštituta za slovensko kulturo. Wedam pa je predsednica krajevnega slovenskega Združenja don Mario Černet, predvsem pa se bori za zaščito slovenskih korenin, kulture in navad v Kanalski dolini. Na sobotni prireditvi v Kobaridu, ki je nosila zaporedno številko 51, je bil slavnostni govornik minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je po sestanku z župani in predstavniki ustanov z obeh strani meje poudaril velik pomen čezmejnega povezovanja tudi v prihodnje. Po njegovih besedah bo država po vzoru financiranja projektov v Porabju več pozornosti posvetila tudi Benečiji, še posebej na gospodarskem področju z možnostjo pridobitve sredstev iz evropskih virov. 

Čez slabe tri četrt ure bo v Celovcu slovesnost, na kateri bosta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila 44. Tischlerjevo nagrado. Prejemnica prihaja s skrajnega zahodnega dela slovenskega narodnega ozemlja, iz Zilje. To je Milka Kriegl iz Zahomca, ki je lani praznovala življenjski jubilej. Je odlična poznavalka Ziljske doline in tamkajšnjih šeg in navad. Ima tudi izredno dober čut in posluh za jezik. Ko je bila stara šele nekaj tednov, se je tudi v Zahomcu začelo izseljevanje koroških Slovencev. Teta njenega očeta se je poročila z Beljačanom. Ta in bratranec njenega očeta, ki je bil zelo veren in pripravljen pomagati, pozneje pa je prestopil na Hitlerjevo stran, sta posredovala za njihovo družino in tako jim je bilo prizaneseno. Milka Kriegl je zakladnica ziljskega narečja. Dolgo je zapisovala narečne besede in jih tedensko objavlja v časopisu Nedelja v rubriki »Po domače«. Na osnovi njenih zapiskov nastaja slovar slovenskega ziljskega narečja. Več pa v jutrišnjem prispevku. 

44. Tischlerjevo nagrado je včeraj v Celovcu prejela Milka Kriegl iz Ziljske doline „za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture“, je povedal predsednik KKZ Janko Krištof. Predsednik NSKS Zdravko Inzko pa je med osebnimi spomini na nagrajenko spomnil na na roko napisana pisma in muzej. Micka Opetnik je v opisu nagrajenke naglasila, „da so šege in navade Ziljske doline za Milko tista dragocenost, ki ohranja slovensko besedo, čeprav je tudi na Zilji vedno manj slišna.“ Martina Piko-Rustia pa je podčrtala: „Milka je s svojo pokončno držo svoje narečje in ziljsko kulturno dediščino pripeljala v današnji čas, ne v arhivirani obliki, temveč v živi, nadvse življenjski obliki.“ Milka Kriegl je prestižno nagrado delila s svojimi predniki. „Doma je bilo lepo. V družini smo živeli nekako pod geslom Mati - domovina - Bog. Starši so mi vcepili spoštovanje do vsakega in vsega. Rekli so: Srce človeško je sveta stvar, ne žali ga nikdar!“ Več o letošnji Tischlerjevi nagrajenki Milki Kriegl v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini. 

Včeraj so v Ljubljani predstavili pesniško zbirko tržaškega dramatika, pesnika in pisatelja Marija Čuka Vse gube ljubezni Alle Fügen der Liebe. Knjigo je izdala tržaška založba Mladika v sozaložništvu s celovško Mohorjevo založbo. V nemščino je pesmi prevedel Horst Ogris, spremno besedo je napisal Boris Paternu, jezikovni pregled pa je opravila Marjeta Wakounig. Zbirka zajema nekatere že objavljene in nove pesmi, v katerih se avtor sprašuje o obstoju in nemoči človekove globlje biti v današnjem razkrojenem svetu, vendar sodobno človekovo bivanjsko dramo dojema in doživlja čisto osebno skozi življenjsko izkušnjo samo. Čukova pesniška govorica ni hermetična, saj bralca nagovarja neposredno in razumljivo z njim vzpostavlja dialog s pomočjo narave, pokrajine, družbe, še posebej z usodo njegove preizkušene slovenske skupnosti, pa tudi z ljubeznijo. 

V zamejstvu se že začenjajo prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku. Na avstrijskem Koroškem jo po tradiciji prvi pripravijo v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Jezik je naše bogastvo. Prejeli smo ga kot doto, gojimo ga kot zaklad, uživajmo ga kot vsakdanji kruh, negujmo in ohranjajmo ga kot dragocen dar in bogatimo z njim tudi naše vnukinje in vnuke. Tako piše v vabilu na prireditev, ki bo to nedeljo ob 14.00. Slavnostni govornik bo dr. Vladimir Wakounig. Praznik bodo z glasbo oblikovali Ženski pevski zbor SPD Rož Šentjakob, Otroški pevski zbor SPD Danica Šentprimož, Vokalna skupina LIPA in pianistka Zlatina Riepl. Osrednja prireditev na severni strani Karavank pa bo 9. februarja v Celovcu. Pripravljata jo obe kulturni organizaciji skupaj z Društvom slovenskih pisateljev v Avstriji. Slavnostna govornica bo Ana Grilc, igrani recital „Oh, kak se po rožah toži mi“ bodo oblikovali v Višji šoli za gospodarske poklice Šentpeter in Teatr zora pod režirsko taktirko Marjana Štikra, zapele bodo Praprotnice.

Zamejci in izseljenci, ki bi radi študirali v Sloveniji, bodo lahko veliko informacij dobili na spletni predstavitvi, ki jo pripravljata Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ekipa Study in Slovenia in bo v četrtek, 16. februarja, ob 14. uri. Predstavili bodo uporabne informacije glede študija in življenja v Sloveniji. Prav tako bodo udeleženci imeli priložnost, da se prek spleta srečajo s predstavniki štirih univerz: v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici. Predstavitev bo potekala v slovenskem jeziku. Če bi kdo želel prisluhniti predstavitvi v angleščini, se virtualno poveže z organizatorji v sredo, 15. februarja, ob 14. uri po slovenskem času. Za udeležbo na predstavitvah se je potrebno prijaviti prek spletne prijavnice.

Sinočnji gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na večeru z naslovom Biti kristjani v »treh Slovenijah« je v pogovoru s časnikarjem Ivom Jevnikarjem razmišljal o položaju slovenskih katoličanov in vernosti med rojaki v matični domovini, zamejstvu in zdomstvu. Škof Jamnik je zagotovil, da želita biti Slovenska škofovska konferenca in Cerkev v Sloveniji še naprej tesno povezani z rojaki v Italiji in jim po svojih močeh pomagati. Obisk v Trstu je škof Jamnik izkoristil še za spoznavni srečanji z zastopniki cerkvenega in družbenega življenja Slovencev v Italiji: s škofovima vikarjema za goriško in tržaško škofijo Karlom Bolčino in Antonom Bedenčičem ter s predsednikoma krovnih organizacij Walterjem Bandljem in Ksenijo Dobrila.

Pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bodo nocoj imeli molitev patriotičnega rožnega venca, pripravljajo pa se že na jutrišnji praznik Gospodovega darovanja v templju oz. svečnico. Med jutranjo sveto mašo bodo blagoslovili sveče, ki jih bomo uporabljali tako v cerkvi kot na domu. V drugi slovenski župniji, sveti Vid, bodo blagoslov sveč, ki jih ljudje lahko odnesejo domov, imeli v nedeljo. Takrat bo po mašah tudi možnost prejema blagoslova grl na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca. Enako bo tudi pri Mariji Vnebovzeti. To nedeljo popoldne pa bo slovenska skupnost v Clevelandu praznovala slovenski kulturni praznik in počastila pesnika Franceta Prešerna. Slovenska generalna konzulka Alenka Jerak vabi na večer glasbe, pesmi, poezije in zgodovine, ki bo potekal v dvorani župnije Marije Vnebovzete. V kuhinji iste dvorane bo v torek zvečer po dolgem času spet potekal priljubljen kuharski tečaj t.i. Kuhanje z Micko

V Buenos Airesu je pred dnevi izšla prva letošnja številka Svobodne Slovenije. O praznovanju božiča po krajevnih domovih argentinskega glavnega mesta poročajo z besedo in sliko. Objavljen je tudi intervju z nogometašem Andrejem Vombergarjem ter nekaj zapisov o spravi. Ani Klemen Boltežar pa piše o tečaju ABC slovenščine, ki so ga lani po dveh letih premora znova vpeljali v slovenskem domu v Karapačaju. Prijavilo se je sedemnajst tečajnikov. Znano je, da je slovenski jezik težak: prvotni dobri nameni podležejo pred prvimi težavami slovnice. Le ljubitelji slovenske dediščine, večina potomci Slovencev, vztrajajo do konca, piše avtorica. Imamo pa tudi take primere tujcev, ki se radi učijo, ker hočejo bolje doživljati slovenski duh, ko obiščejo Slovenijo. In ni malo primerov takih, ki so hodili v slovensko osnovno šolo v mladosti, a so to zaradi različnih razlogov opustili. Avtorica trdi, da se splača vztrajati in pošiljati otroke v slovensko šolo, da ne bodo kasneje očitali staršem za njihovo malomarnost. Sobotne šole terjajo čas in trud tako pri otrocih kot starših, so pa velika vrednota, katero bi bilo škoda zamuditi, posebno še ker imajo v slovenski skupnosti veliko število dobrih učiteljev, ki so pripravljeni velikodušno posredovati slovenske in krščanske vrednote. 

Svoj pozdrav namenjam slovenski jezikovni skupnosti, italijanski in vsem ostalim. Tako je prvi pisni pozdrav začel novi tržaški škof, 59-letni župnik iz Cremone Enrico Trevisi. Dosedanji škof Giampaolo Crepaldi je septembra dal odpoved, ker je dopolnil 75 let, a bo naloge opravljal do prihoda naslednika, ki pa mora biti naprej še posvečen. Da je novi škof v prvem pisnem pozdravu slovensko skupnost dal na prvo mesto in nadaljeval dvojezično ter v tržaškem prostoru ni poznan, je za Primorski dnevnik kot zelo pozitivno ocenil vikar za slovenske vernike v tržaški škofiji Anton Bedenčič. Dejal je še, da so v Rim sicer poslali prošnjo, naj upoštevajo slovensko stvarnost pri iskanju kandidatov in da naj imajo za slovensko skupnost posebno skrb. Kot je še moč razbrati iz pozdravnega pisma, je Trevisi bodočo škofijo dobro preučil. Bodočemu škofu je dobrodošlico izrekla tudi senatorka Tatjana Rojc in mu obljubila pomoč pri spoznavanju krajevne stvarnosti, še piše Primorski dnevnik.